Avstrijski Kulturni forum Ljubljana in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani vabita na odprtje priložnostne dvojezične razstave z naslovom: Navidezno zatišje pred neurjem
Bewegte Ruhe vor dem Sturm
Die Zeit vor 1914
~
Navidezno zatišje pred neurjem
Čas pred letom 1914,
ki bo v ponedeljek, 14. aprila 2014, ob 12.00 uri
v avli Filozofske fakultete, Aškerčeva 2, v Ljubljani.
Razstavo bosta odprla:
dr. Clemens Koja, veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji
in
red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kuratorja razstave, Manfred Thumberger, grafika in oblikovanje, in dr. Stefan Kutzenberger, besedilo, nas popeljeta v obdobje pred letom 1914, ki velja za obdobje zatišja pred neurjem. V tem času je Avstrija doživljala razburljivo obdobje vstopa v moderno: Sigmund Freud je proučeval človekovo podzavest, ženske so začele boj za svojo enakopravnost, sionisti so se zavzemali za lastno judovsko državo, glasba se je začela oddaljevati od temeljev harmonije, slikarstvo se je poslavljalo od predmetnosti itn.
V letih pred prvo svetovno vojno je nastala ustvarjalna subkultura, ki se je v želji po uveljavitvi skrajno modernih zamisli pospešeno oddaljevala od političnih, moralnih in umetniških predstav srednjega ter višjega sloja. "Nas peščica mora držati skupaj", je zapisal Sigmund Freud v pismu Karlu Krausu novembra 1906. Tesna povezanost med posamezniki je ustvarjalnemu naboju moderne dala dodaten zagon, ki je pred izbruhom prve svetovne vojne dosegel svoj vrhunec.
V letih pred 1914 so se vse prednosti in pomanjkljivosti nove in stare Evrope ponovno soočile: tradicionalne umetniške, osebne in socialne ločnice so bile ponovno premetane, moralne in teoretske osnove postavljene pod vprašaj, v urbanizmu in medicini so preizkušali nove možnosti. Vse sočasno in v enem mestu, "v katerem si lahko v enem dnevu prehodil sto let", je po prvi svetovni vojni o takratnem Dunaju nostalgično zapisal Robert Musil.
Razstava bo na ogled med 14. aprilom 2014 in 15. majem 2014 v avli Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Razstavo sta omogočila: Filozofska fakulteta v Ljubljani in Avstrijski kulturni forum