O-STA

O Francescu Robbi in Zgodovini pornografije naslednji teden na Besedni postaji

Na Besedni postaji

v sredo, 7. maja 2014, ob 15.00 uri (Modra soba) - Matej Klemenčič, Francesco Robba

in

v četrtek, 8. maja 2014, ob 14.40 uri (predavalnica 4) - Goran Tribuson, Zgodovina pornografije

Več ...

Matej Klemenčič, Francesco Robba (1698-1757): beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani (Umetniški kabinet Primož Premzl, 2013)

Lansko jesen je izšla prva znanstvena monografija v slovenskem jeziku o baročnem kiparju Francescu Robbi. Kipar, ki je bil rojen in šolan v Benetkah, je v skoraj štirih desetletjih bivanja na Kranjskem zaznamoval umetnostno podobo Ljubljane, obenem pa sodi med najpomembnejše umetnike 18. stoletja v nekdanjih notranjeavstrijskih deželah.

Z Matejem Klemenčičem, avtorjem monografije, in drugimi gosti se bo o Robbovem delu, njegovem pomenu za baročno Ljubljano, kasnejši recepciji in percepciji njegovega dela, ne nazadnje pa tudi o zagatah umetnostnozgodovinske znanstvene publicistike, pogovarjal prof. dr. Tine Germ.

Goran Tribuson, Zgodovina pornografije (Mladinska knjiga založba, 2014)

S priljubljenim hrvaškim avtorjem se bo ob izidu slovenskega prevoda njegovega kultnega romana Zgodovina pornografije iz leta 1988 pogovarjala doc. dr. Đurđa Strsoglavec, ki je poleg Zgodovine pornografije (2014) poslovenila tudi njegova romana Če ne bo hujšega (2004) in Klub oboževalcev (2007).

Roman Zgodovina pornografije je prvoosebno pripovedovana zgodba o odraščanju skupine prijateljev v manjšem hrvaškem mestu, ki se po maturi razidejo vsak na svojo stran, pripovedovalec Stanislav Ivančić na primer med pisatelje. Zgodba je prepletena z esejističnimi in kvaziesejističnimi odlomki iz rokopisne študije Stanislavovega prijatelja Mikija Zgodovina pornografije, poljudnosociološkega in humornega spisa o zgodovini svetovne in domače pornografije, ki jih Tribuson vešče vpleta v pripovedni tok.

Roman poleg zanimive pripovedne strukture odlikujejo tudi sočen jezik, humor, (samo)ironija in avtopoetični diskurz, ki se nanaša na skoraj vse Tribusonove pripovedne postopke (od fantastike do čistega žanra). Četudi je od prvega izida minilo 26 let, ni izgubil privlačnosti in še danes (med kritiko in bralci) velja za najboljši Tribusonov roman.

Prijazno vabljeni!

Besedne postaje v sodelovanju s slovenskimi založbami in ob podpori Javne agencije za knjigo RS prireja Knjigarna Filozofske fakultete UL, Aškerčeva 2, Ljubljana, tel. št. : 01/241 11 19, https://knjigarna.ff.uni-lj.si/ .