Javni vodstvi po pregledni razstavi Narcisa Kantardžića
Center sodobnih umetnosti Celje vas vljudno vabi na javni vodstvi po pregledni razstavi umetnika Narcisa Kantardžića v četrtek, 15. januarja in v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri v Galerijo sodobne umetnosti.
Po razstavi bo vodila kustosinja Maja Antončič.
Ob koncu razstave, v četrtek, 29. januarja, ob 18. uri pa vas vabimo, da se pridružite predstavitvi kataloga NARCIS KANTARDŽIĆ!
NARCIS KANTARDŽIĆ
Pregledna razstava
18. 12. 2014 - 1. 2. 2015
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon
V Galeriji sodobne umetnosti predstavljamo umetnikov slikarski opus tridesetletnega ustvarjanja, v Likovnem salonu pa umetniško skupino ZVONO (1982-1992), v kateri je Narcis Kantardžić aktivno deloval vseh deset let njenega obstoja.
Narcis Kantardžić je izšel iz močnih ustvarjalnih krogov Bosne in Hercegovine in je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja aktivno deloval na celotnem področju bivše Jugoslavije. Med zadnjo balkansko vojno se je preselil v Celje, kjer še vedno živi in ustvarja. Umetnost v njegovem ateljeju največkrat ne povezujemo z uličnimi akcijami, razstavami na prostem, s pionirskimi video poskusi, s konceptualnimi performansi, scenografskimi raziskovanji, slikarskimi instalacijami, z ohojevskimi umetniškimi letovanji ali kavarniškim kuratorstvom. Pa vendar vpogled v dokumentacijo njegovega dela in prenekateri umetnikovi spomini govorijo, da je preizkušal vse, kar je bilo v predvojnem času aktualno in na voljo, na drugi strani pa marginalno in inovativno. Skupino Zvono, ki jo v okviru razstave predstavljamo v Likovnem salonu, so s kolegi z akademije ustanovili 2. aprila 1982, tri leta za odprtjem takrat nenavadne kavarne v kombinaciji z galerijo, po kateri so mladi študenti prevzeli ime. Njeni člani: kipar Aleksandar Saša Bukvić, slikarji Sead Čizmić, Biljana Gavranović, Sadko Hadžihasanović, Narcis Kantardžić in kasneje pridruženi fotograf Kemal Hadžić so s samoorganiziranostjo, strastjo do vsakršnega ustvarjanja in delovanja zbudili takratno sarajevsko kulturno in umetniško sceno. Začeli so prirejati ulične razstave, organizirali so razne dogodke, akcije, izvajali performanse, potovali in poskušali ostati umetniki ne oziraje se na to, kakšne so bile ustaljene legitimne poti do tega statusa. S pozicije skupnega delovanja, v veliki meri tudi bivanja, so posegali po avandgardnih principih, hkrati pa ob skupinskih projektih individualno še vedno ohranjali vsak svoj umetniški jezik. Zvono so postali in ostali ena ključnih jugoslovanskih umetniških skupin osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Narcis Kantardžić je bil v skupnem delovanju toliko spojen s skupino, ki nikoli ni opustila likovne prakse, kot je bil v svojem slikarstvu individualen. Kmalu po končani likovni akademiji je našel svoj svet v sliki, po kateri se ne glede na družbene, politične in ekonomske okoliščine sprehaja še danes. Kantardžić se je zgodaj odmaknil od modernistične abstrakcije, iskal izzive v krajini, romantičnem in metafizičnem obravnavanju narave ter arhitekture. Postapokaliptični sublimni prostori z močnimi referencami na obdobje romantike, pa tudi na slikarsko veščino renesančnih mojstrov, ohranjajo konsistentno linijo njegove slikarske prakse. Od sredine devetdesetih let do danes je v njegovih slikah osrednji motiv stolp, pa naj bo to monumentalna trdnjava, pravljični turn, precizno oblikovan babilonski stolp ali goreč tovarniški kompleks. Sliko Narcisa Kantardžića lahko dojamemo kot "klasično", sodobno in hkrati brezčasno. Neopredeljene širne pokrajine, simbolni ostanki civilizacije, arhitektura, ki je preživela človeka, osamitev človeške figure, sublimno občutje narave, metafizični prostori, apokaliptični trenutki uničenja ali tišine ter njihova likovna obravnava dajejo slikam usmeritev, omejitev, hkrati pa skrivnostno brezčasnost, kjer estetska nota ne prevlada nad sporočilnostjo in občutenjem videnega.
BIOGRAFIJA
Narcis Kantardžić se je rodil leta 1958 v Derventi, diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu leta 1982 pri profesorju Miloradu Čoroviću in istega leta s štirimi drugimi diplomanti ustanovil skupino Zvono, ki je uspešno delovala do leta 1992. Konec osemdesetih je postal asistent pri profesorju Ratku Laliću in vpisal podiplomski študij slikarstva in restavratorstva. Leta 1992 se je preselil v Celje, nato za eno leto v Stuttgart in leta 1994 nazaj v Celje, kjer živi že dvajset let. Razstavljal je v skoraj vseh ključnih galerijah in na preglednih razstavah sodobne umetnosti v bivši Jugoslaviji. Predstavljal se je v mnogih razstaviščih po Sloveniji, pa tudi v Londonu, Dunaju, Budimpešti, Celovcu, Raveni in Trstu. Redno se je udeleževal slikarskih in kiparskih kolonij ter prejel številne slovenske nagrade za slikarsko ustvarjanje. V prvem desetletju se je poleg slikarstva in kiparstva ukvarjal z videom, instalacijo, scenografijo in performansom, zadnja leta pa je predan slikanju in grafiki. Kantardžić je že več kot deset let pomemben člen celjske umetniške scene. Pedagoško delo, ki ga je v slikarski šoli in na akademiji v Sarajevu opravljal že konec osemdesetih let, sedaj nadaljuje v novonastali šoli risanja in slikanja nedaleč od njegovega ateljeja, v umetniški četrti med Gosposko ulico in Na Okopih.
Kustosinja razstave: Maja Antončič
Razstavo in katalog je podprla:
Realizacijo razstave so omogočili Umjetnička galerija Bosne i Hercegovine, Saša Bukvić in mnogi privatni zbiratelji.
_________________________________________________________________________
ZAVOD CELEIA CELJE
Center sodobnih umetnosti
Galerija sodobnih umetnosti
Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje, Slovenia
T: + 386 (0) 42 65 156; + 386 (0) 42 65 160