O-STA

O dominaciji in posestništvu in ne o neuslišani ljubezni - Odziv Društva SOS telefon na umor v Zlatoličju

Minuli teden je v Zlatoličju moški do smrti večkrat zabodel mlajšo žensko. Po do sedaj znanih podatkih, razmerje med osumljencem in žrtvijo ni povsem jasno, čeprav okoliščine in metodika izvedbe kaznivega dejanja nakazujejo, da gre za umor, ki bi ga lahko uvrstili med intimnopartnerske umore. Mediji so kot motiv za kaznivo dejanje navajali "neuslišano oz enostransko ljubezen", zaradi česar naj bi se storilec žrtvi maščeval.

Kaj zares se je dogajalo na tragično noč in kaj zares je botrovalo tragičnemu dogodku bo natančneje pokazala preiskava, v tej točki želimo opozoriti le na to, da je tovrstna kazniva dejanja vselej potrebno razumeti v ustreznem kontekstu in jih opisovati z ustrezno terminologijo. Kritični smo namreč do uporabe izrazov kot so "neuslišana ljubezen", "kriminalna ljubezen", "ljubosumje" in podobno, ko govorimo o motivih za intimnopartnerske umore, saj raziskave kažejo, da so takšni zločini praviloma tesno povezani z moškim tradicionalnim razumevanjem partnerskih odnosov ter partnerke kot lastnine. Prav tako dokazujejo, da moški po smrtonosnem nasilju nad žensko posežejo takrat, ko je njihova moč izzvana, umor pa je končni izraz potrjevanja lastne moči.

Ko govorimo o ljubosumju kot motivu za intimnopartnerske umore (zlasti žensk), je pomembno opozoriti na problematičnost in omejitve pojma ljubosumje, ki je že sam po sebi izrazito kompleksen. Ljubosumje se pogosto enači z oblikami vedenja, kot so pretirane zahteve po pozornosti, nadzorovanje, preprečevanje socialnih stikov, zasledovanje, nadlegovanje. Uporaba izraza ljubosumje

za opisovanje takšnih oblik vedenja se ne zdi ustrezna, saj je čustvo ljubosumja, čeprav ga strokovna literatura obravnava zelo različno, pogosto razumljeno v povezavi s čustvom ljubezni

in strahu pred izgubo ljubljene osebe. Opisane oblike vedenja z ljubeznijo nimajo veliko skupnega, saj jasno izražajo "posestniško" in dominirajočo držo do drugega, ki se pogosto prenaša po navidezno "prefinjenih" poteh, zaradi česar žrtev in okolica ne zaznavajo resnih negativnih učinkov tega vedenja.

Takšno razumevanje lahko izkrivlja realno sliko vzrokov za intimnopartnerske umore žensk. Podobno je izkrivljena pogosta stereotipna reprezentacija intimnopartnerskih umorov kot "umorov iz

strasti", oblike "kriminalne ljubezni", ali kakor v primeru Zlatoličje "neuslišane ljubezni". Uporabo pojmov strast in ljubezen moramo v kontekstu intimnopartnerskih umorov, poskusov umora ali nasilja popolnoma zavrniti, saj je realna dinamika takšnih odnosov v osnovi povezana z nadzorovanjem, posedovanjem, prevlado in potrjevanje moči ene osebe nad drugo.

Za Društvo SOS telefon, dr. Jasna Podreka

Ljubljana, 29.6.2015