Lesna biomasa - uhajanje skozi dimnik ali ustvarjanje prihodka s kakovostnim proizvodom

LESNA BIOMASA KOT POMEMBEN SUROVINSKI VIR PRI PROIZVODNJI IVERNIH IN VLAKNENIH PLOŠČ PRINAŠA DODANO VREDNOST IN OHRANJA DELOVNA MESTA.

Slovenija se v zadnjih letih intenzivno vključuje v pospeševanje uporabe alternativnih virov energije, kot so: sončna in vodna energija, geotermalna energija in lesna biomasa. Predvsem pri porabi slednje, lesne biomase so se pričela kresati mnenja, čutiti pa je tudi precejšen vpliv sosednjih držav, ki popularizirajo uporabo teh virov energije. Kot izgleda pa želijo nekateri posnemati stanje v sosednjih državah in ne upoštevajo specifičnosti Slovenije in njenih sedanjih uporabnikov lesne biomase. Tovarna ivernih plošč kot največji uporabnik te biomase v Sloveniji se je ob pripravi programa lesne biomase in pri pripravi Nacionalnega energetskega programa popolnoma obšla, prav tako pa se ni upoštevalo dejstvo, da je v lanskem letu investirala v filtre in ekološko sanacijo preko milijarde SIT in da dodatno načrtuje povečanje uporabe lesne biomase.

S terminom LESNA BIOMASA označujemo gozdne ostanke, vejevje, krošnje, debla manjših premerov in manj kakovosten les, ter ostanke pri industrijski predelavi lesa, kar mnogi razumejo kot nekoristen odpadek, kar pa ne drži. Ta "nekoristen odpadek" je še kako pomemben surovinski vir za proizvajalce ivernih in vlaknenih plošč, ki lesno biomaso predelajo v koristen izdelek, s tem ustvarijo dodano vrednost in skrbijo za delovna mesta. S porabljanjem biomase v energetske namene oz. s kurjenjem biomase bi bili proizvajalci ob pomemben surovinski vir, s čimer bi bil ogrožen njihov obstoj in s tem tudi številna delovna mesta na že tako demografsko ogroženem območju. S kurjenjem lesne biomase bi tako rekoč pognali prihodek skozi dimnik, namesto, da bi ga ustvarili s predelavo v kakovosten izdelek.

Poraba lesne biomase je življenjskega pomena za slovensko lesnopredelovalno in pohištveno industrijo.

Primer:

Največja tovarna ivernih plošč v Sloveniji je v dosedanjih 30-ih letih obratovanja proizvedla 2.400.000 m3 ivernih plošč. Za to je porabila 3.500.000 m3 lesa, od tega 2.200.000 m3 lesne biomase. To pomeni, da je v teh letih z uporabo LESNIH OSTANKOV prihranila 2.200.000 m3 hlodovine oziroma približno 11.100 ha gozdov.

Kapaciteta tovarne je trenutno 120.000 m3 ivernih plošč letno, delež porabe lesne biomase pa se je povečal na 100 %. To pomeni, da tovarna letno porabi 174.000 m3 ali 160.000 ton lesne biomase. V tovarni načrtujejo, zaradi ohranjanja konkurenčnosti na evropskem trgu, v naslednjih petih letih povečanje kapacitet preko 300.000 m3 ivernih plošč letno. To pomeni, da bo za svoje potrebe porabila 550.000 ton lesne biomase letno, s čimer bo ohranila približno 3.000 ha gozdov letno.

Ocenjeni potencial lesne biomase v Sloveniji je 600.000 ton letno, kar pomeni, da bo potreba ene same sodobne tovarne ivernih plošč predstavljala 95% celotnega potenciala lesne biomase. Ob upoštevanju, da sta v Sloveniji dve tovarni ivernih plošč in tovarna celuloze ter, da se že sedaj porabi v energetske namene 1.200.000 m3 ali 850.000 ton lesne biomase letno, bi s preprostim izračunom ugotovili, da naš potencial ni tako velik kot ugotavljajo nekateri. Glede na to, da tovarna že s sedanjo kapaciteto težko zadovolji svoje potrebe po lesni biomasi na domačem tržišču in mora surovino uvažati iz Avstrije in Hrvaške, lahko pričakujemo, da bo v prihodnje ob povečani kapaciteti problem bistveno večji.

Nekateri lobiji v Sloveniji v zadnjih letih pospešeno vodijo aktivnosti za povečevanje uporabe lesne biomase v energetske namene in o neprimernosti gozdnih in industrijskih lesnih ostankov za nadaljnjo industrijsko predelavo. Slednje je še toliko bolj zaskrbljujoče saj negativno vpliva na že tako nezavidljiv položaj lesarske panoge, predvsem proizvodnje ivernih in vlaknenih plošč ter celuloze.

Smiselno bi bilo intenzivirati vlaganja v obstoječa podjetja, ki posvečajo uporabi lesne biomase že sedaj veliko pozornost, hkrati pa bijejo neusmiljen boj na domačem in tujem trgu surovin in izdelkov. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo naša lesna zaloga kaj kmalu na ravni sosednjih držav, gozdovi pa opustošeni, dolgoletni sonaravni način gospodarjenja z gozdovi pa izničen. Prizadevanja za zmanjševanje CO2 s kurjenjem lesne biomase so nerealna, hkrati pa iz ekološkega vidika skozi prizmo ohranjanja gozdov celo škodljiva. Iz teh razlogov je to nujno upoštevati pri pripravi strateških dokumentov v Sloveniji.

V tovarni ivernih plošč na Koroškem so vložili v ekološko sanacijo, ki omogoča uporabo lesne biomase, preko milijarde SIT. Prav tako načrtujejo povečanje kapacitet na več kot 300.000 m3 plošč letno in tako povečanje porabe lesne biomase. Kot največji proizvajalec ivernih plošč v Sloveniji predstavlja tovarna dolgoročno osnovo za razvoj lesne industrije, zato je toliko bolj vprašljiva strategija izrabe lesne biomase v energetske namene.

Neustrezna strategija porabe lesne biomase bi ogrozila obstoj tovarne in povzročila stagnacijo ter nenazadnje zaprtje. Na ta način bi bila ogrožena delovna mesta zaposlenih, prav tako pa bi se zmanjšala konkurenčna sposobnost slovenske lesne industrije. Z narodnogospodarskega vidika je nerazumljivo protežiranje in subvencioniranje kurjenja lesne biomase, če lahko iz nje izdelamo kakovosten produkt (iverne in vlaknene plošče), ki so nadomestilo žaganega lesa.

Poudariti je potrebno, da je lesna biomasa v Sloveniji že uveljavljena, trg z njo pa obstaja že vrsto let. Sedanji uporabniki porabijo dovolj lesne biomase, morebitno povečevanje uporabe v energetske namene pa bi ogrozilo obstoj tovarne ivernih plošč in celotne slovenske pohištvene industrije. Politika gospodarjenja z lesno zalogo in lesno biomaso mora biti skrbneje načrtovana in vodena s tem da se obdrži in s subvencijami podpre sedanje sanirane potrošnike lesne biomase, ne pa da se jih onemogoča in zmanjšuje njihovo konkurenčno sposobnost ali pa da se celo razmišlja o dodatnih investicijah v uporabo lesne biomase za kurjenje.