Mednarodni posvet "Les za izdelke ali kurjavo"

V torek, 7. septembra je na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za lesarstvo v organizaciji Biotehnične fakultete, Oddelka za lesarstvo in Tehnološkega inštituta lesarstva v sodelovanju z Društvom inženirjev in tehnikov Ljubljana ter Društvom za zaščito lesa Slovenije potekal mednarodni posvet na temo, ki zadnje čase precej buri duhove v lesarski in drugi javnosti "Les za izdelke ali kurjavo". Posveta so se udeležili strokovnjaki iz tujine in številni domači strokovnjaki lesarske in gozdarske stroke, kot tudi gospodarstveniki.

Predavanja so prispevali: strokovnjaka iz tujine, in sicer predstavnik evropskega združenja proizvajalcev plošč - (European panel federation - EPF) dr. Chris Van Riet z naslovom Trajnostna raba lesa za proizvodnjo izdelkov in energetske namene: konflikt ali priložnost? Stališče evropske industrije lesnih plošč in dr. Rolf Dieter Peek, z Inštituta za lesarstvo Hamburg, ki je predstavil prispevek z naslovom Nemške izkušnje ravnanja z lesnimi ostanki. Poleg gostujočih predavateljev so prispevke predstavili tudi: prodekan za področje lesarstva dr. Franc Pohleven, direktor inštituta za gozdarstvo dr. Niko Torelli, Sekvestracija ogljika v gozdu in lesnih proizvodih, Nike Krajnc, Potenciali lesne biomase v Sloveniji, Dominika Gornik Bučar, Lesni ostanki, nastali v postopkih mehanske obdelave lesa, Miha Humar, Pomen odpadnega zaščitenega lesa, dr. Sergej Medved, Lesni ostanki - surovina za izdelavo lesnih kompozitov ali�..., Andrej Lah, Dobra praksa v industrijski rabi lesne biomase in Mirko Tratnik, Model žagarske proizvodnje in ekonomskega vrednotenja porabe lesnih ostankov.

Na okrogli mizi, ki je sledila izčrpnim predstavitvam, so strokovnjaki izmenjali mnenja in izkušnje v zvezi s to problematiko, ki predstavlja problem evropskih razsežnosti.

S to problematiko se v Evropi srečujejo že dlje časa. Dr. Van Riet je poudaril, da je potrebno preprečiti, da bi les, ki je še primeren za proizvodnjo lesnih izdelkov, neposredno uporabljali v energetske namene. Kot tak naj se energetski trg vodi po principih proste trgovine. Z vidika višje materialne učinkovitosti je treba upoštevati ogljikov in življenjski ciklus, tako da lahko lesne proizvode, ki končajo svojo življenjsko dobo ponovno izkoristimo korak za korakom; najprej izdelek ponovno uporabimo, nato sledi recikliranje, šele na koncu pa izdelek uporabimo v energetske namene. Takšna izraba lesnih izdelkov bi maksimirala učinkovitost lesnih izdelkov pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida.

Ne gre zanemariti dejstva, kot je bilo poudarjeno pri več predavateljih, da je dodana vrednost pri energetski izrabi le 118 EUR na tono lesne biomase, pri industrijski predelavi pa 1044 EUR na tono lesne biomase.

Uporaba lesa kot obnovljivega vira energije se v tem času neupravičeno preveč poudarja, medtem ko se poraba lesa za proizvodnjo lesenih izdelkov ne odobrava in prikazuje kot neperspektivno. Poleg tega se v Sloveniji pogosto postavljajo zahtevnejše okoljske direktive in zakoni kot v nekaterih evropskih državah (Francija, Španija, itd.), kar postavlja slovenske proizvajalce v nekonkurenčen položaj in pojavlja se t.i. ekološki dumping.

Lesarski panogi, ki v Sloveniji zaposluje preko 25.000 ljudi, posredno pa je številka še večja, bi morali v slovenski gospodarski strategiji nameniti ustrezno mesto in preprečiti, da bi politični cilj, ki podpira proizvodnjo obnovljivih virov energije negativno vplival na druge naravne vire, še posebej na lesno biomaso, s tem ko:

- vodi do potencialnega primanjkljaja lesne biomase v lesni industriji, ki že desetletja skrbi za izboljševanje okoljskih zahtev,

- vodi do povečane rabe proizvodov iz drugih materialov, ki niso obnovljivi in jih ni možno reciklirati za povrhu pa so še energetsko potratnejši kot les,

- vodi do povečanega pritiska na gozdne vire, kar še dodatno ogroža biološko raznovrtnost,

je še poudaril dr. Van Riet.

Strokovnjaki so bili enotnega mnenja, da je potrebno o tej problematiki obveščati javnost, organizirati še več okroglih miz, na katerih bi sodelovali tudi zagovorniki energetske izrabe lesne biomase. Izdelati bi bilo potrebno kompleksno raziskavo v sodelovanju z mednarodnimi inštituti, predvsem pa bi morali uravnovesiti obravnavanje energetske in industrijske izrabe lesne biomase in ta dva spektra postaviti v enakovreden položaj, tako glede subvencij, kot tudi glede obveščanja javnosti, oblikovanja gospodarske strategije, itd.

Posvet se je zaključil z mislijo: Les naj se uporablja v energetske namene, ampak šele v tisti fazi, ko se krog predelave in recikliranja izčrpa.