Dobra praksa v industrijski rabi lesne biomase

Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo in Tehnološki inštitut lesarstva

v sodelovanju z

Društvom inženirjev in tehnikov Ljubljana ter Društvom za zaščito lesa Slovenije

organizirajo

POSVET na temo "Les za izdelke ali kurjavo"

WORKSHOP "Wood for commodities or energy"

Posvet bo v torek 7. septembra 2004 na Oddelku za lesarstvo, Rožna dolina, C. VIII/34, Ljubljana

Workshop will be hold on Tuesday of 7th of Sept. 2004 at Dept. of Wood Science and Technology

Program / Programme

08.00 do 08.45 Registracija / Registration

09.00 do 09.10 Franc Pohleven

Pozdrav in pomen lesa za zniževanje emisij toplogrednih plinov / Opening and importance of wood for reduction of greenhouse gas emissions

09.10 do 09.50 Chris Van Riet, Evropska združenje proizvajalcev plošč / European Panel Federation

Pomen lesnih ostankov za lesno industrijo in energijo / Importance of wood residues for wood industry and energy

09.50 do 10.30 Rolf Dieter Peek, Inštitut za lesarstvo - Hamburg / BFH

Nemške izkušnje ravnanja z lesnimi odpadki / German experience on wood residues

10.30 do 11.00 Odmor za kavo / Coffee break

11.00 do 11.15 Nike Kranjc

Lesna biomasa v Sloveniji / Wood biomass in Slovenia

11.15 do 11.30 Dominika Gornik Bučar

Lesni ostanki, nastali v postopkih mehanske obdelave lesa / Wood residues formed during wood machining

11.30 do 11.45 Miha Humar

Pomen odpadnega zaščitenega lesa / Importance of waste preserved wood

11.45 do 12.00 Sergej Medved

Lesni ostanki - surovina za izdelavo lesnih kompozitov ali... / Wood residues - raw material for wood based composites or...

12.00 do 12.15 Andrej Lah

Industrijska izraba lesne mase / Industrial exploitation of wooden biomass

12.15 do 12.30 Mirko Tratnik / Leon Oblak

Ekonomsko vrednotenje rabe in ocena potencialov lesnih ostankov / Economical evaluation of usage and estimation of wood residues potentials

12.45 do 13.00 Milan Šernek - moderator / chairman

Zaključki posveta / Conclusions of the workshop

Prijave sprejema Miha Humar na naslov: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina c. VIII/34, SI-1000, Ljubljana, po tel.: 01 423 11 61 ali faks: 01 423 5035,el. naslov: miha.humar@bf.uni-lj.si

Kotizacija: 7.000 SIT; za člane DIT-a in DZLS 4.000 SIT; za študente 2.000 SIT. Kotizacija krije: del stroškov za gostujoče predavatelje, gradivo in pogostitev ob pavzi.

Plačila na Tehnološki inštitut lesarstva Ljubljana, Dolenjska c. 42, 1000 LJUBLJANA, DŠ: SI45618232

POSLOVNI RAČUN št.: 02018-0254593049 pri NLB d.d. pod oznako: Posvet lesni ostanki

Andrej Lah, Lesna TIP Otiški Vrh

Začetki obratovanja tovarne ivernih plošč Otiški vrh segajo v leto 1973, ko se je lesnopredelovalna industrija na Koroškem začela intenzivno razvijati.

V tridesetih letih delovanja so tovarno zaznamovale številne tehnološke izboljšave, še posebej po letu 2000, ko se je z vstopom v Skupino Prevent pričel izvajati obširnejši investicijski ciklus. Celoten investicijski ciklus predstavlja vzpostavitev kompleksa primarne predelave lesa na lokaciji Otiški Vrh (prestavitev opreme iz Mebla Nova Gorica, posodobitev žage, investicija v kontinuirano stiskalnico v skupni višini 15 mio EUR,�...) in obsega vlaganja v predelavo lesne biomase v obsegu 500.000 kubičnih metrov na leto.

Pomembni posodobitvi v okviru tega cikla sta že dokončani investiciji v sodoben rotacijski sušilnik iverja in mokri elektro filter. Z rotacijskim sušilnikom iverja smo dosegli znižanje emisij lesnega prahu, znižanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje porabe zemeljskega plina, zamenjavo goriva z obnovljivim virom energije - lesnim prahom, povečanje požarne varnosti postopka sušenja iverja in predvsem izboljšanje kakovosti proizvoda.

Mokri elektro filter je velika pridobitev, s katero smo tovarno ekološko popolnoma sanirali in postali edina ekološko sanirana tovarna ivernih plošč v JV Evropi. S to osrednjo čistilno napravo smo dosegli očiščenost izpuhov tovarne pod kriterije zakonodaje EU, čiščenje dimnih plinov sušilnika, stiskalnice, kotlovnice, zagotovitev čistega proizvodnega procesa, vnašanje nove kvalitete življenja v okolje tovarne in okoliške kraje.

Za sklop predelave lesne biomase s sušenjem in čiščenjem emisij iz teh virov smo kot primer dobre prakse prejeli tudi nagrado Okolju prijazen postopek, ki jo podeljujeta Ekološko razvojni sklad RS ter revija Gospodarski vestnik. V letošnjem letu pa smo prejeli tudi certifikat ISO 14001.

Trenutno je v teku investicija v prizidek k proizvodni hali v izmeri ca. 5.800 m2 z montažo sodobne linije za oplemenitenje ivernih plošč, ki bo zaključena v jesenskih mesecih. Z investicijo bomo v tovarni pridobili možnost povečanja proizvodnje oplemenitenih ivernih plošč in nove skladiščne kapacitete ter posodobili in racionalizirali odpremo proizvodov.

Sodobnejša linija za oplemenitenje ivernih plošč bo omogočila proizvodnjo plošč velikega formata, kapacitete pa se bodo povečale na 8.000.000 m2 oplemenitenih plošč na leto. Nova linija pomeni tudi dodatno povečanje kvalitete, zmanjšanje proizvodnih stroškov, povečanje kapacitet in razširitev ponudbe ivernih plošč.

Omenjene investicije pomenijo osnovo za obstoj ter za povečanje kakovosti in kapacitete proizvodnje surovih ivernih plošč.

KONTINUIRANA STISKALNICA

V sodelovanju s projektivnim birojem Büro Dr. Schnitzler iz Nemčije smo pripravili tehnološki projekt posodobitve in povečanja kapacitete proizvodnje surovih ivernih plošč z investicijo v kontinuirano stiskalnico.

Investicija obsega inštalacijo najsodobnejše kontinuirane stiskalnice v dolžini ca. 30 m in s kapaciteto 1000 m3 dnevno oz. 300.000 m3 letno. Najpomembnejše prednosti investicije so:

ˇ zmanjšanje stroškov proizvodnje za 15% na enoto,

ˇ zmanjšanje normativne porabe energije,

ˇ zmanjšanje emisij prahu in plinov,

ˇ možnost kreiranja formatov surovih ivernih plošč,

ˇ najsodobnejša računalniško vodena tehnologija,

ˇ povečanje kapacitet z možnostjo podaljšanja stiskalnice,

ˇ možnost proizvodnje debelin od 4 do 40 mm,

ˇ optimalna izraba lesne biomase.

Predelana količina lesne biomase na lokaciji bo tako znašala ca. 500.000 m3 letno in s tem bomo postali največji primarni lesnopredelovalni kompleks z optimalno, integralno izrabo lesne biomase v JV Evropi.

Predstavljeni projekt predstavlja ekonomsko smiselno in strateško pomembno investicijo za koroško regijo in za slovensko lesno industrijo saj zagotavlja konkurenčno sposobnost in ohranitev delovnih mest v regiji kakor tudi v slovenski lesnopredelovalni industriji hkrati pa boljšo alternativo načrtom sežiganja lesne biomase v velikih energetskih porabnikih.

Po študiji evropske lesne industrije (vir: EPF, 2000) je namreč dodana vrednost pri energetski izrabi lesne biomase 118 EURO na tono lesne biomase zaposlenost pa 2 del. uri na tono lesne biomase, pri industrijski predelavi pa 1044 EURO na tono lesne biomase ter zaposlenost 54 del. ur na tono predelane lesne biomase.

EVROPSKO ZDRUŽENJE PROIZVAJALCEV LESNIH PLOŠČ (EPF)

V letu 2003 je Lesna TIP Otiški Vrh postala prvi slovenski predstavnik v Evropskem združenju proizvajalcev lesnih plošč (EPF) s sedežem v Bruslju v katerem aktivno sodeluje. Pereča problematika subvencioniranja "zelene" energije iz lesne biomase je prisotna tudi v lesni industriji in pri proizvajalcih plošč v Evropi. Soočajo se namreč z neuravnoteženim naraščanjem cen lesne surovine in se v celoti zavzemajo za bolj razumno energetsko politiko, ki ne bo ogrožala lesne industrije. Pretirano favoriziranje in subvencioniranje "zelene" energije je v nekaterih ekstremnih primerih pripeljalo tako daleč, da so za kurjenje uporabljali celo kvalitetno hlodovino.

Slovenski lesarji si ne smemo dovoliti ponavljanja evropskih napak na področju energetske izrabe lesne biomase sicer nam grozijo posledice, ki so Evropski uniji že poznane; zapiranje tovarn in delovnih mest zaradi nenormalne rasti cen vseh vrst lesa.

Lesna industrija je in mora ostati perspektivna panoga slovenskega gospodarstva saj omogoča izrabo domačih surovinskih potencialov in pomeni maksimiranje dodane vrednosti in zaposlenosti v predelavi lesa, omogoča trajnostno gospodarjenje z gozdovi itn.

Z optimizmom nas navdaja dejstvo, da je Evropska komisija končno zapisala: "Les in lesni izdelki igrajo bistveno vlogo v boju proti klimatskim spremembam". To dejstvo napoveduje določene spremembe, tudi Kyoto protokola.

TRAJNOSTNA RABA LESA ZA PROIZVODNJO IZDELKOV IN ENERGETSKE NAMENE:

KONFLIKT ALI PRILOŽNOST?

STALIŠČE EVROPSKE INDUSTRIJE LESNIH PLOŠČ

Chris Van Riet

EPF

Povzetek

Študija z naslovom ˝Vplivi evropske energetske politike na lesno industrijo˝, ki so jo izvedli svetovalci Upravnega komiteja Evropske komisije (DG Enterprise) ter združenj lesnopredelovalne in papirne industrije (CEI-Bois in CEPI), je pokazala, da bodo ukrepi o obnovljivih virih energiji, ki so bili določeni v Beli knjigi leta 1997, imeli velik vpliv na trg lesnih ostankov. Cilj je podvojiti trenutni prispevek obnovljivih virov energije na 12% do leta 2010. Biomaso, še posebej les, uporabljen v energetske namene pa bi bilo potrebno potrojiti. Čeprav v Beli knjigi ni nobenih točno določenih kvantitet za povečano rabo lesnega goriva, je prispevek le-tega izračunan na podlagi obstoječih energetskih kombinacij kot dodatnih 27Mtoe, kar bi pomenilo dodatnih 163 milijonov m3 lesa. Vir lesne surovine za energetsko rabo je bodisi neposredno iz gozda, večinoma rabljeno za domačo rabo, bodisi posredno kot industrijski ostanki, ki se sicer uporabljajo za proizvodnjo lesnih izdelkov. Prispevek prikazuje sedanjo situacijo industrije lesnih plošč v Evropi, ki trpi za posledicami pomanjkanja surovin ali povečanja cen le-teh.

To prikazuje, kako lahko neka smernica, ki podpira proizvodnjo in rabo obnovljivih virov energije, negativno vpliva na druge naravne vire, še posebej na lesno biomaso, s tem ko:

ˇ vodi do potencialnega primanjkljaja lesne biomase v lesni industriji, ki že desetletja izboljšuje okoljske zahteve

ˇ vodi do povečane rabe proizvodov iz drugih materialov, ki niso obnovljivi, jih ni možno reciklirati in so energetsko potratnejši kot les

ˇ vodi do povečanega pritiska na gozdne vire, kar še dodatno ogroža biološko raznovrstnost

Potrebno je preprečiti, da bi les, ki je še primeren za proizvodnjo lesnih izdelkov, neposredno uporabljali v energetske namene. Kot tak naj se energetski trg vodi po principih proste trgovine. Z vidika višje materialne učinkovitosti je treba upoštevati ogljikov in življenjski ciklus, tako da lahko lesne proizvode, ki končajo svojo življenjsko dobo ponovno izkoristimo korak za korakom; najprej izdelek ponovno uporabimo, nato sledi recikliranje, šele na koncu pa izdelek uporabimo v energetske namene. Takšna izraba lesnih izdelkov bi maksimirala učinkovitost lesnih izdelkov pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida. .

Uporaba lesa kot obnovljivega vira energije se v tem času neupravičeno preveč poudarja medtem ko se poraba lesa za proizvodnjo lesenih izdelkov ne odobrava in prikazuje kot neperspektivno. Glede na znanstveno dejstvo, da dolgotrajno shranjevanje CO2 v lesnih proizvodih povzroča ponor ogljikovega dioksida, bi povečana raba lesnih izdelkov morala biti obravnavana kot ponor ogljikovega dioksida tudi v Kyoto protokolu.