O-STA

Hard Cro: preizkušanje meja in vzdržljivosti kolesarjev

HARD CRO je mednarodna ultramaratonska kolesarska dirka, ki poteka na Hrvaškem. V letošnjem letu je bila organizirana prvič, z namenom, da postane tradicionalna dirka pred pričetkom turistične sezone. Kolesarji, ki so se na 1.400 kilometrov dolgo pot odpravili 20. junija ob 9:00, so morali dirko zaključiti v manj kot petih dneh, najkasneje pa 24. junija ob 23:00, slavil pa je Ian To. Zanimivost dirke je, da so bili tekmovalci popolnoma avtonomni in prepuščeni sami sebi, saj so bili brez podpore vzdolž poti primorani skrbeti za svoje potrebe in pripomočke, torej hrano, počitek, kolesa in drugo opremo. Se sliši kot velik izziv, kajne?

Kolesarjenje po najbolj atraktivnih destinacijah

Kljub težkemu izzivu je bilo zanimanje veliko, saj je bilo na štartni listi prijavljenih kar 44 kolesarjev iz 11 držav, med njimi tudi dva slovenska predstavnika, Boris Pupič in Tomaž Perčič. Kar je poleg osebnega športnega izziva tako vabljivo za vse kolesarske navdušence, je čudovit teren, saj kolesarjenje poteka po najbolj atraktivnih lokacijah na Hrvaškem, od Prevlake do Ilok. Čeprav so bili tekmovalci na svoji poti povsem avtonomni in so si tudi sami izbrali traso, je njihovo vožnjo s pomočjo GPS sledilcev stalno nadzoroval organizator, kolesarski klub BK Samo Sport, podatki o lokaciji posameznega tekmovalca pa so bili v realnem času na voljo tudi na uradni spletni strani Hard Cro.

Počitek in okrepčilo v kolesarski meki

V okviru same organizacije sta bili zagotovljeni tudi dve kontrolni točki, in sicer v Savudriji ter v LifeClass Termah Sveti Martin na Muri, ki tudi sicer predstavljajo meko za vse kolesarske in športne navdušence. Tu so si kolesarji lahko odpočili, privoščili tuš in kosilo, poskrbljeno pa je bilo tudi za varovanje koles.

Cilji in omejitve organizatorja

Pogojev in omejitev za pristop k dirki tako rekoč ni bilo, razen tega, da so udeleženci stari nad 18 let in da kolesarji ciljno črto v Ilokah dosežejo preden preteče 110 ur, moški in ženske nad 50 let pa so imeli na voljo 120 ur. Kot prednost so štele izkušnje z maratonskimi kolesarskimi vožnjami, dovoljene pa so bile vse vrste koles, saj je njihova tehnična ustreznost odgovornost vsakega tekmovalca. Obvezna oprema na dirki pa so bile čelada, primerna osvetlitev in odsevni jopič.

Poslanstvo organizatorja je spodbujanje kolesarjenja na vseh življenjskih področjih, hkrati pa širjenje strpnosti med udeleženci v cestnem prometu ob upoštevanju prometnih pravil in infrastrukture. Cilj organizatorja je, da se od sedaj naprej vsako leto organizira kolesarka dirka še pred začetkom turistične sezone in, da h kolesarjenju privabijo čim večje število ljudi.