Pismo podpore iniciativi Slovenija - zelena referenčna država v digitalni Evropi
Slovenija, zelena in ravno prav velika država, polna odličnih, pozitivnih zgodb, dosežkov in uspehov. Dežela srčnih, uspešnih, sposobnih, kreativnih ljudi. Vendar nas vse prevečkrat namesto pozitivizma, odprtosti za spremembe, sodelovanja, povezovanja in iskanja rešitev, čakajo zaprta vrata nerazumevanja in prepričanja, da se ne da.
Želimo si priložnosti in optimizem. Zato, ker močno in iskreno verjamemo, da se lahko zgodijo pozitivne spremembe. Vključene morajo biti vse sfere - država, gospodarstvo, znanost in civilna družba. In najpomembnejše, potrebno je sploh začeti.
Enega takih začetkov je pričela tudi država, Vlada Republike Slovenije, ki je pričela z odlično iniciativo, da Slovenija postane zelena referenčna država v digitalni Evropi. Na strani Vlade RS kot pozitivno prepoznavamo delo ministra Borisa Koprivnikarja, ki poudarja, da se bodo pozitivne spremembe zgodile le ob sodelovanju gospodarstva, znanosti, države (javne uprave) in civilne družbe. Država namreč lahko ustvari okolje, ki je naklonjeno odprti digitalni družbi, kar bo omogočilo razvoj in rast, gospodarstvo in znanost pa morata proaktivno uvajati in iskati najboljše rešitve. Družbene in tehnološke inovacije prinašajo nove ideje, gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in nove poslovne modele.
Zavedati se je potrebno, da prihajajo nove oblike delovanja in sodelovanja, če to želimo ali ne. Prinašajo jih tako digitalizacija kot krožno gospodarstvo in ekonomija delitve. Gre za nove sisteme in pravila igre, ki postavljajo do sedaj poznano na glavo in spreminjajo način našega delovanja. Najbolj zanimiva karakteristika je ravno hitrost, s katero se spremembe dogajajo.
Slovenija lahko uporablja in razvija rešitve prihodnosti, bodisi v partnerstvih z najboljšimi podjetji, ali kot plod slovenskega znanja. Le tako bomo delovali in živeli v skladu z našimi vrednotami, sicer bomo le sledilci. V času, ko se odvija 4. industrijska revolucija, se karte delijo na novo in to je čas priložnosti. Nehajmo govoriti o majhni državi, ampak povejmo, da smo ravno prav velika država, ki ima potencial, da v središču digitalne Evrope postanemo prostor, kjer bomo razvijali in živeli rešitve prihodnosti na različnih področjih. Ne le v dobro Slovenk in Slovencev, ampak tudi v dobro Evrope in sveta, kjer je lahko Slovenija vzor delujočih rešitev. Ustrezna in strateška geografska lokacija, visoko izobraženi strokovnjaki, odprtost in kreativnost ljudi, varnost, zanesljivost, v prihodnost usmerjeno mišljenje ter razvita infrastruktura, ustvarjajo zelo ugodno okolje za razvoj različnih pristopov in novih inovativnih modelov.
Slovenija je na področju razvojne tehnologije in njihove implementacije že bila prepoznana kot pilotna država in je dobitnica najvišjih priznanj v okviru Združenih narodov in velika škoda bi bila, če bi delitev kart zamudili ali celo izpustili to priložnost.
Če Slovenija želi postati referenčna država, je potrebna predvsem kultura dialoga in sodelovanja, pa ambicioznost gospodarstva in odprtost ter hitrost države za spremembe. Tehnologija vedno prehiteva zakonodajo, zato je kultura dialoga pomembna, ker sicer oblikujemo pravni okvir za preteklost in ne za prihodnost.
Digitalna transformacija je nedvomno pomembna, pojavlja se povsod in ni več sektorja, ki se ga digitalni razvoj ne bi dotaknil. Da bi popolnoma izkoristili prednost digitalne transformacije je pomembno, da postavimo ljudi in procese nad tehnologijo.
Na tem področju se znotraj znanosti, gospodarstva in civilne družbe že veliko energije vlaga v digitalno prihodnost Slovenije, ta se oblikuje, iz dneva v dan in tako lahko zaključimo, da so predvidevanja vlade o digitalni Sloveniji pravilna. In to je edina pot, če želimo postati država priložnosti in optimizma. Zato podprimo iniciativo, sodelujmo in se povezujmo, za digitalno prihodnost Slovenije, ki je tu že danes.
Podpisniki pisma podpore zeleni referenčni državi v digitalni Evropi:
Simbioza Genesis, socialno podjetje
Ana Pleško, direktorica
AmCham Young Professionals - Snežna kepa
Petra Kocjan
Sekcija mladih managerjev
Lovro Peterlin, predsednik
Zavod Ypsilon
Anamarija Meglič, direktorica
ABC Accelerator
Dejan Roljić, ustanovitelj
Urška Jež, direktorica
ZIT
Igor Zorko, predsednik