Konferenca o zadružništvu pritegnila veliko zanimanja

Včeraj, 6. decembra 2016, je na Fakulteti za management potekala konferenca o zadružništvu kot poslovnem modelu prihodnosti. Konferenco sta organizirala Fakulteta za management Univerze na Primorskem in Središče Rotunda Koper v sodelovanju z Območno službo Koper Zavoda za zaposlovanje. Udeležence sta uvodoma pozdravila vodja konference prof. dr. Doris Gomezelj Omerzel s Fakultete za management in direktor Središča Rotunda dr. Bojan Mevlja. Konferenca je bila zelo obiskana, kar potrjuje, da je zadružništvo res poslovni model prihodnosti.

V Sloveniji se zadružništvo stabilno razvija že več kot 100 let, obstajalo pa je tudi že prej. Zadruge upravičeno štejemo med posebno zanimive poslovne subjekte, predvsem zaradi njihovega specifičnega upravljavsko-lastniškega modela. V zadrugah vlada medsebojna solidarnost, ustvarjena vrednost se pravično razdeli med zadružnike. Vladni dokumenti v Sloveniji zadružništvo omenjajo kot pomemben steber družbene ekonomije in socialnega podjetništva.

Besedico zadružništvo največkrat povežemo s kmetijstvom, a v resnici gre za mnogo več kot to. Obstajajo namreč številne zadruge, ki delujejo na drugih področjih, na primer bančne in investicijske zadruge, potrošniške, socialne in kulturne zadruge, kmetijsko-gozdarske in samooskrbne prehranske zadruge ter stanovanjske in energetske zadruge.

Zadrugam profit ni najpomembnejši cilj, predvsem so usmerjene v razvijanje dejavnosti in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, zaradi česar omogočajo prijetno in stimulativno okolje za vsakega zaposlenega. Hkrati pa nas načela zadružništva ponovno učijo o pomembnosti sodelovanja in skrbi za lokalno skupnost.

Konferenca je pritegnila zanimanje več kot 80 udeležencev, ki sta jih uvodoma pozdravila vodja konference prof. dr. Doris Gomezelj Omerzel s Fakultete za management in direktor Središča Rotunda dr. Bojan Mevlja. Sledilo je zanimivo predavanje Jadranke Vesel o prednostih in pasteh zadružništva. Veselova je soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo in jo mediji označijo kot ambasadorko socialne ekonomije v Sloveniji. Aktivno se ukvarja z razvojem zadružništva, proučuje (ne)uspešne delavske prevzeme podjetij in ugotavlja premajhno družbeno naklonjenost lastniški pluralizaciji v Sloveniji.

Sledile so predstavitve uspešnih slovenskih praks. Petra Krapež in Tina Perić, obe prevajalki in članici Prevajalske zadruge Soglasnik sta predstavili izzive zadružništva kot alternativnega poslovnega modela v Sloveniji. Zanimiva je zgodba o razlogih in zgodovini ustanovitve zadruge Soglasnik. Opozorili sta tudi na težave, s katerimi so se in se še zadružniki soočajo.

Maša Hawlina si prizadeva za vzpostavitev prve stanovanjske zadruge v Sloveniji. Zadruga Zadrugator se trenutno ukvarja predvsem z iskanjem sistemskega podpornega okolja, ki bo omogočilo, da postanejo zadruge izvedljiv način stanovanjske preskrbe pri nas. Mladi so danes obsojeni na prekarna delovna razmerja in na negotovost. Zato vse teže rešijo svoj stanovanjski problem, saj jim je lastništvo nedosegljivo, neprofitni najem nedostopen in profitni najem predrag. V Zadrugatorju menijo, da bo posameznik stanovanjsko vprašanje laže rešil v skupnosti. Hawlinova je predstavila relevantne zadružne prakse od drugod in prizadevanje Zadrugatorja za vzpostavitev stanovanjske zadruge v Ljubljani.

Primere dobrih praks je zaključila Petra Props, ki je strokovna sodelavka v Etri skupnosti in sodeluje pri mentoriranju teže zaposljivih oseb na različnih deloviščih in pri prilagajanju delovnih procesov posameznikovim omejitvam. Kot koordinatorka R&R in vodja projektov je sodelovala v več projektih, ki so se navezovali predvsem na področje ponovne uporabe in tako prispevala k utrjevanju blagovne znamke Etri. Z ustvarjanjem delovnih mest za osebe iz ranljivih skupin prek modela Etri karierne rehabilitacije in promocijo pomena pravice dela za vse ustvarjajo vključujočo družbo in podirajo tabuje o zaposlovanju oseb z omejitvami pri naročnikih, lokalni skupnosti in širši družbi.

Razpravi so se pridružili tudi predstavniki Kmetijske zadruge Agraria Koper, z.o.o. Patricija Pirnat nam je predstavila uspešen poslovni model njihove zadruge, ki jo lahko upravičeno označimo kot primer uspešnega poslovnega modela.

Konferenca se je končala z neformalnim druženjem ob pogostitvi, ki sta jo omogočila sponzorja in donatorja konference Agraria Koper in Klub študentov Občine Koper.

Konferenca je tako uspešno za nami. Veseli smo, da je pritegnila toliko zanimanja, kar dokazuje, da ima zadružništvo v Sloveniji res velik potencial.

Dodatne informacije:

Ksenija Štrancar | Odnosi z javnostmi

Univerza na Primorskem | Fakulteta za management | Cankarjeva 5 | 6000 Koper