Živali ljubezen vračajo

DOMAČE ŽIVALI V VLOGI ZDRAVNIKOV

Da živali lahko pomagajo pri zdravljenju, so spoznali že zelo zgodaj. Domače živali so skušali uporabljati za izboljšanje počutja ljudi v Angliji že leta 1792 in v Nemčiji proti koncu devetnajstega stoletja. V ZDA velja za pionirja takšnega zdravljenja Boris Levinson. Dr. Michael McCulloch iz Portlanda v Oregonu je na mednarodnem simpoziju o povezanosti človeka in živali na Dunaju, ki ga je organiziral IEMT ob 80. rojstnem dnevu prof. dr. Konrada Lorenza (avstrijskega Nobelovca in "očeta etologije"), poročal o najnovejših izsledkih raziskav na tem področju.

POMOČ ZA TELESNO IN DUŠEVNO BOLNE

Michael McCulloch in Elisabeth Corson sta raziskovala v neki bolnišnici v ameriški zvezni državi Ohio tako imenovani "učinek katalizatorja" domačih živali. Ugotovila sta, da bolnišnice omejujejo pacientom zasebnost in individualnost. Pogosto oskrbovanci nimajo možnosti, da bi se ukvarjali s kakšno namensko dejavnostjo in so brez pravih spodbud za boljše počutje.

Pacienti se odtujujejo od okolice, zmanjšuje se občutljivost na čutne dražljaje. Ko so uvedli pse, so pacienti počasi navezali tesnejše stike z živalmi, potem s terapevti in končno z osebjem bolnišnice in drugimi pacienti. Eden najbolj prepričljivih uspehov je bil, ko je starejši človek z možgansko poškodbo prvič po dvajsetih letih spregovoril. Besede so veljale psu in njemu je mož tudi pozneje namenjal največ svoje pozornosti.

Dr. Aaron Katcher je leta 1981 odkril, da se je človeku, ki je božal psa, znižal krvni tlak. Pozneje je opisal sedem funkcij, preko katerih živali lahko vplivajo na človekovo zdravstveno stanje. Njegove poskusne osebe so v živalih videle: 1.) tovariša, 2.) nekoga, ki ga neguješ, 3.) nekoga, ki se ga lahko dotikaš, 4.) nekaj, kar te obdrži živahnega, 5.) središče pozornosti, 6.) povod za vsakodnevno gibanje, 7.) varnost.

PRIDOBLJENA NEMOČ

"Pridobljena nemoč" je duševno stanje, ki ga je že leta 1975 opisal Seligman in so ga pozneje raziskovali naprej. Pojav pojasnjuje fenomen apatičnosti, v kateri si nek človek v navidez brezizhodnem položaju ni zmožen pomagati. Do takšne nebogljenosti pride zaradi močnega občutka nemoči in brezupa, ki lahko izvira iz hudih življenjskih izkušenj, večjih zdravstvenih težav, lahko pa je posledica velike izgube ali pojemanja življenjskih funkcij zaradi starosti. Depresijo pogosto spremlja občutek popolne nezmožnosti, da bi kakorkoli vplivali na potek dogajanja. To se zgodi predvsem pri kronično bolnih in telesno prizadetih ljudeh; ti razvijejo zelo močno negativno držo do sveta in sebe, ki bi jo lahko označili z besedami "ne zmorem". Domače živali v takšnem položaju lahko zelo pomagajo: lastniku preprečijo, da bi se bolestno ukvarjal sam s seboj, ponovno mu vzbudijo veselje do smeha, ljubljenec pa človeku tudi izkazuje popolno priznavanje.

Občutek lastne pomembnosti, težnja po priznanju, občutek, da ima življenje smisel in namen, da nekomu nekaj pomenimo in zanj nekaj veljamo... vse to je zelo pomembno, če hočemo obdržati pozitivno čustveno ravnovesje. Domača žival je lahko zelo koristna tudi pri ureditvi dnevnega urnika, saj potrebuje redno prehrano in sprehajanje. S tem lastnik dobi občutek, da je nekomu potreben. Ukvarjanje z živaljo gospodarju odvrača misli od samega sebe in po drugi strani ohranja občutek lastne pomembnosti. V povezavi z domačo živaljo je lažje ohraniti osebnost, ker pri lastniku ne spodbuja zavesti o njegovih človeških slabostih.

MANJ NAPADALNOSTI IN NASILJA

Eden najbolj spektakularnih primerov zdravljenja s pomočjo domačih živali je s področja izvrševanja kazenskih sankcij. David Lee, socialni delavec in psihiater, je začel leta 1975 v Državni bolnišnici za duševno motene prestopnike v Limi (Ohio) izvajati program zdravljenja s pomočjo živali. Razvil je sistem, ki temelji na spodbujanju. Pacient si je moral privilegij, da je lahko imel domačo žival, posebej pridobiti. "Učinek katalizatorja - živali" je bil očiten, posebej, ko so pacienti začeli sodelovati med seboj in s terapevti, opaziti pa je bilo tudi širjenje topline v odnosih med ljudmi. Pozneje so primerjali bolnišnice, ki so v svoje delo vključile programe z domačimi živalmi in tiste, ki tega niso storile. Ugotovili so, da so živali zmanjšale število primerov nasilnih dejanj proti drugim pacientom in osebju in število poskusov samomorov. Zmanjšale so se celo potrebe po zdravilih. Program je vzbudil tudi veliko pozornosti na področju izvrševanja sodnih kazni.