Gresta oglaševanje in urbanizem lahko z roko v roki?

Ljubljana, 1. avgust 2017 - Zunanje oglaševanje soustvarja podobo naših naselij in prostora, v katerem dnevno sobivamo, kljub temu pa ni celovito obdelano z nobenim državnim predpisom, temveč je v veliki meri prepuščeno občinam. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je zato izdala brošuro "Mestni plakat in oglaševanje v odprtem, javnem prostoru", ki se dotika pomena načrtovanja zunanjega oglaševanja.

Poudarja sodelovanje strokovnjakov, tako arhitektov in urbanistov kot tudi s področja oglaševanja, in zaključuje, da se mora javni prostor uporabljati v javnem interesu, ki ga oglaševanje ne sme preglasiti. "Oglaševanje v javnem prostoru je staro toliko kot javni prostor," pravi Tadej Žaucer, arhitekt, ki dodaja: "Urejanje prometa in javnega prostora v mestih smo končno začeli vračati pešcem. Čas je, da jim vrnemo tudi oglaševanje in informiranje v javnem prostoru."

Vsega oglaševanje ne moremo metati v isti koš. Mestni plakati so bili med prvimi zunanjimi mediji, ki so nastali zaradi potrebe po obveščanju. Meščane so že od konca 18. stoletja obveščali o dogajanju in vabili na dogodke: "Mestni plakat nagovarja iz neposredne bližine, vabi k interakciji, razmisleku in dialogu ter z aktualnimi vsebinami soustvarja mestni utrip." Tomaž Drozg, direktor družbe TAM-TAM, specialistov za mestni plakat ob tem pravi še: "Gre za mesto tvorni element, ki kaže dušo mesta, zaradi prvenstveno lokalnih vsebin pa soustvarja tudi njegovo identiteto. Za razliko od ostalih oblik zunanjega oglaševanja bo mestni plakat zmeraj našel svoje mesto, ne glede na razpoložljivo infrastrukturo. Ker pa je javni prostor zelo in čedalje bolj občutljiv, je izrednega pomena, da pri umeščanju mestnega plakata sodeluje tudi prostorska stroka. Zato brošuro ZAPS-a ocenjujem kot dobro izhodišče za boljše razumevanje interakcije javnega prostora in elementov zunanjega oglaševanja." Aleš Prijon, predsednik Zbornice dodaja: "Zbornica za arhitekturo in prostor se aktivno vključuje v problematiko oglaševanja v javnem prostoru, saj ocenjuje ta segment uporabe javnega prostora, glede na njegovo aktualnost in vizualno moč, za izredno pomembnega. Zato tudi podpiramo projekte, ki prostor mestnega oglaševanja obravnavajo tako družbeno aktualno in angažirano, kakor tudi likovno kvalitetno in subtilno, s poudarjeno kulturno komponento. TAM-TAM-ov projekt Plaktivat je recimo primer dobre prakse."

Mestni plakati dokazujejo, da lahko oglaševanje soustvarja javni prostor. Arhitektka Polona Filipič, asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani za področje arhitekture in urbanizma in projektantka v Studiu Stratum pove: "Funkcionalno so za mestna središča smiselni tipi oglaševanja, kot je mestni plakat, ki so lahko poleg oglaševanja izbranih informacij namenjeni tudi izobraževalnim vsebinam, lahko postanejo razstavni panoji ali interaktivni panoji, na katerih lahko tudi meščani puščajo svoje vsebine."

Brošuro lahko preberete na sledeči povezavi.