'Petarde? Ne, hvala!' 2017

TAM-TAM peto leto zapored v boju proti uporabi pirotehnike. Tokrat s stripi na mestnih plakatih!

December je mesec, ki je zaradi prazničnega vzdušja za marsikoga najlepši v letu. Tisto, kar veliko ljudi zabava, pa je strah in trepet domačih in prostoživečih živali.

Družba TAM-TAM je zato že peto leto zapored pobudnik plakatne akcije 'Petarde? Ne, hvala!', ki na mestnih plakatih po Sloveniji opozarja, da je uporaba petard in drugih pirotehničnih sredstev nevarna živalim.
​

TAM-TAM je letos k sodelovanju povabil štiri ilustratorje, ki so narisali stripe na temo 'Petarde? Ne, hvala!'. Ustvarjali so: osnovnošolka Ana Štular, študentka veterine Nina Tome Škarja, eden najbolj plodovitih ilustratorjev za otroke Uroš Hrovat in legenda slovenskega stripa Zoran Smiljanić.

Petarde so od aprila 2008 prepovedane, ker so nevarne ljudem in živalim. Pa vendar smo vsak december priča novim poškodbam in glasnemu pokanju, ki ni prijetno niti za ljudi, kaj šele za živali, ki slišijo veliko bolje kot ljudje. Tudi ognjemeti za živali predstavljajo stres, saj na njih delujejo podobno, kot če bi nas presenetil glasen hrup. Poleg tega zrak onesnažujejo s škodljivimi delci in tako ogrožajo tudi zdravje ljudi. Agencija za okolje je letos slovenskim občinam že poslala poziv, naj se pri pripravi novoletnih praznovanj izognejo ognjemetom in opustijo uporabo ostale pirotehnike: "Pri eksploziji se namreč sprostijo snovi, ki zastrupljajo ozračje in povzročajo kratkotrajno izjemno povišane koncentracije onesnaževal."

****

O avtorjih:

• Ana Štular je dvakratna nagrajenka natečaja Živel strip! Živela animacija!, ki letno poteka v sodelovanju med revijo Stripburger in združenjem Vivacomix. Je avtorica mini albuma 'Enodnevnica' (2017), sicer pa 10 letna osnovnošolka, ki ima rada pustolovščine.
• Nina Tome Škarja rada riše že od malih nog. Študentka veterine in violinistka na Celovškem glasbenem konzervatoriju, se stripovske umetnosti priučuje pri Cirilu Horjaku alias Dr. Horowitzu.
• Uroš Hrovat je izjemno produktiven ilustrator z najvišjo izposojo v slovenskih knjižnicah. Eden bolj priljubljenih striparjev med mularijo je prvo knjigo ilustriral leta 1993. Dela z njegovimi ilustracijami so kar osemkrat prejela naslov "Moja najljubša knjiga" in pet nominacij za nagrado "Desetnica" Društva slovenskih pisateljev. Stripi slikovito prikazujejo praznični čas, v glavnih vlogah pa nastopajo kužki, saj so ti ob pokanju petard in raket pogosto v stiski, mnogokrat pa tudi pobegnejo in se nimajo kam zateči.
• Zoran Smiljanić je pripadnik t. i. tretje generacije avtorjev slovenskega stripa, ki so objavljali v reviji Mladina. Darko Macan, eden boljših poznavalcev stripa na področju bivše Jugoslavije, je nekoč dejal, "da je Smiljanić verjetno najboljši scenarist za dolge zgodbe na področju bivše Jugoslavije".