Gospodarsko-politični nesporazumi omejujejo rast nemškega izvoza

Ljubljana, Berlin, 28. junij 2018 - Izvozna pričakovanja nemških podjetij so na račun trgovinskih nesporazumov slabša kot v preteklem četrtletju. Raziskava Združenja nemških gospodarskih zbornic kaže, da bo rast v letu 2018 2,2-odstotna, podjetja pa bodo zaposlila novih 550.000 delavcev. Pomanjkanje delovne sile omejuje hitrejši razvoj poslovanja podjetij.

Negotovost v nemškem gospodarstvu se povečuje, saj iz tujine prihajajo informacije, ki niso v prid gospodarskemu razcvetu. Izvozne aktivnosti namreč potekajo slabše od pričakovanj. Mednarodna menjava zaostaja. Trgovinsko-politični nesporazumi se zaostrujejo, kar zmanjšuje izvozna pričakovanja podjetij. Rast je tako na preizkušnji.

Generalni direktor Združenja nemških gospodarskih zbornic dr. Martin Wansleben je ob tem povedal: "Osnova gospodarske rasti znotraj Nemčije ostaja nedotaknjena. Naložbe in zaposlitvene namere nemških podjetij ostajajo ambiciozne tudi v začetku poletja tako kot v začetku leta 2018. Negotovost, ki jo prinašajo slabše napovedi izvoza, je botrovala znižanju napovedi rasti gospodarstva z 2,7 na 2,2 odstotka za tekoče leto. Boljše poslovanje omejuje tudi pomanjkanje delovne sile, saj pozitiven zaposlitveni saldo traja že zadnjih 13 let. Rahlo se je znižala napoved gospodarske rasti. Še bolj pomembno pa je, da nemška vlada sestavi proračun za tekoče leto ter se usmeri v inovacije in pospeši hitrost. Za Nemčijo so odločilne zasebne investicije, ki predstavljajo 90 % vseh naložb v Nemčiji, zato je potrebna reforma zmanjšanja birokracije ter obdavčitve podjetij, ki bi predvidela davčne olajšave za investiranje podjetij. Nenazadnje se gospodarska okolja izboljšujejo tako v evropskih sosedah kot tudi v ZDA in na Kitajskem."

Trgovinski nesporazumi trenutno povzročajo precejšnjo negotovost, ki Nemčiji preti iz tujine. Kljub dobremu stanju na večini svetovnih trgov, ki ustvarjajo pogoje za rast, se multilateralni regulatorni sistem mednarodne trgovine močno maje. Nedavna napoved ameriških carin za avtomobile je le še ena točka več. Prav zato podjetja ne računajo na tako visoko rast kot v predhodni raziskavi. Podjetja potrebujejo zanesljiva pravila in stabilno okolje za poslovanje v tujini. Zato je za EU pomembno, da se v celoti zavzema za krepitev pomena Svetovne trgovinske organizacije (STO) in prostih trgov. Dvostranski dogovori dolgoročno ne bodo vodili do trajnostnih rešitev. Za Nemčijo sta pomembna dva datuma: 1. julija začnejo veljati carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA tudi za izdelke iz EU, 6. avgusta pa stopijo v veljavo ameriško-iranske sankcije z mednarodnim, ekstrateritorialnim učinkom. Rezultat pogajanj o sporazumu NAFTA je negotov, sankcije med ZDA in Rusijo pa so prizadele tudi nemška podjetja. Ob vsem omenjenem je za EU tudi Brexit ena izmed pomembnih tem.

Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, je dodala: "Negotovost v mednarodni trgovini bi lahko na dolgi rok rahlo občutila tudi Slovenija. Nemško gospodarstvo to zaenkrat čuti zgolj v izraženih skrbeh, ki se odražajo na slabših napovedih. Ob tem je vsekakor treba imeti v mislih visoko stopnjo prilagodljivosti gospodarstva na stanje na svetovnih trgih. Slovensko gospodarstvo v tem primeru ni izjema. Ne le v Nemčiji, tudi v Sloveniji oviro predstavlja pomanjkanje kadrov, pri čemer ne govorimo zgolj o kvalificirani delovni sili, ampak tudi o visoko izobraženi, ki ustvarja dodano vrednost podjetij. Še vedno pa za Slovenijo velja enako kot za Nemčijo, predvsem ko govorimo o lokacijskih dejavnikih privlačnosti za investicije, kjer bi Slovenija morala narediti preskok na področju davčne in delovnopravne zakonodaje."

Raziskava Združenja nemških gospodarskih zbornic s sredine leta 2018 je bila opravljena med približno 26.000 nemškimi podjetji.