Je za doseganje ciljev globalnega zniževanja izpustov toplogrednih plinov dovolj zgolj elektrifikacija cestnih vozil?

Ljubljana, 15. november 2018 - Začelo se je obdobje sprememb v cestnem prometu in v prihodnosti se bosta obseg sprememb in njihova različnost zgolj še povečevala. Spremembe, ki vplivajo na navade ljudi, le stežka sprejmemo, zato morajo biti le-te tehtne in v dobrobit vseh nas. Ali vidimo celotno sliko in ali smo jo pripravljeni udejanjiti?

Ključne razvojne izzive na področju cestnega prometa prihodnosti je odstiral prof. dr. Tomaž Katrašnik, vodja Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na predavanju je, strokovni javnosti in predstavnikom na državni in lokalni ravni s področja cestnega prometa in vplivov na okolje, s kopico razlag prikazal cilje sprememb v cestnem prometu, nakazal zmogljivosti različnih tehnologij pogonskih sistemov vozil in osvetlil potrebne aktivnosti in spremembe, ki so predpogoj za uspešno tranzicijo. S celovitim pogledom na izzive, ki nas čakajo, je v ospredje postavil človeka s svojimi potrebami, zmožnostmi in navadami.

S pomočjo raziskovalnih področij, kot so baterije, gorivne celice in napredni procesi zgorevanja ter alternativna goriva, s katerimi se znanstveno ukvarja prof. dr. Tomaž Katrašnik, je tekom celotnega predavanja ponudil odgovor na začetno vprašanje: Kako se bomo na predstavo v Cankarjev dom pripeljali leta 2030, a je hkrati navrgel tudi mnogo izzivov za čistejši jutri.

Prof. dr. Tomaž Katrašnik povzema: "Prihodnost cestnega prometa je vsekakor elektrificirana. Zelo zmotno pa je razmišljanje, da bo zastavljene cilje o zniževanju globalnih izpustov toplogrednih plinov možno doseči zgolj z intenzivno elektrifikacijo cestnih vozil. Elektrifikacija cestnih vozil namreč omogoča zniževanju izpustov toplogrednih plinov zgolj, če se defosilizira globalni energetski sektor in se posledično znižajo dejanski izpusti pri rabi, proizvodnji in razgradnji vozil. In tudi to ni dovolj, saj obstaja še ekonomska omejitev, zato bo za doseganje ciljev znižanja izpustov toplogrednih plinov potrebno zmanjšati še porabo energije na enoto prepeljanih ljudi in tovora, kar pa terja intenzivno vpeljavo multimodalnosti in povezane aktivnosti na področju infrastrukture in logistike. Vse resne strategije zato izhajajo iz sistemskega pristopa, ki edini omogoča doseganje ciljev. Spremembe na sistemski ravni pa bodo spremenile tudi naše potovalne navade/razvade - smo pripravljeni?"

O prof. dr. Tomažu Katrašniku

Prof. dr. Tomaž Katrašnik je vodja Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost ter prodekan za znanstveno raziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Njegova področja raziskovanja so: baterije, gorivne celice in napredni procesi zgorevanja ter alternativna goriva. Od leta 2016 je predsednik strokovnega sveta Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Mobilnost ter vodja fokusnega področja Trajnostna energija Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Mreže za prehod v krožno gospodarstvo. Profesor Katrašnik je nosilec številnih domačih in mednarodnih projektov, eden takšnih je OBELICS, kjer v sodelovanju z osemnajstimi vrhunskimi akademskimi, raziskovalnimi in industrijskimi partnerji iz EU razvijajo nove metode in simulacijska orodja za razvoj učinkovitejših in varnih električnih vozil.