Evropski pionirski projekt eGHOST bo razvil referenčne smernice za ekološko oblikovanje vodikovih tehnologij

Evropska komisija meni, da je zeleni vodik bistven za doseg ogljične nevtralnosti in krožnega gospodarstva do leta 2050. Da bi to dosegla, si Evropa želi pospešiti uporabo tehnologij na osnovi vodika kot trajnostne rešitve, ki prispeva k dosegu ogljične nevtralnosti gospodarskega sektorja. Uporaba vodika v Evropi se še vedno sooča s pomembnimi izzivi. Čeprav je zeleni vodik energetski vektor, pridobljen iz obnovljivih virov energije, je nujno zagotoviti njegovo trajnost. Zato je potrebno oblikovati smernice za okoljsko primerno zasnovo, ki zmanjšujejo njegov gospodarski, družbeni in okoljski vpliv v celotnem življenjskem ciklu. To pomeni - od same zasnove, do proizvodnje, uporabe in konca življenjske dobe vodikovih tehnologij. Ekološka zasnova je tako ključna zahteva za krožno gospodarstvo.

V tem okviru bo pionirski projekt eGHOST določil smernice in merila za ekološko zasnovo dveh referenčnih izdelkov: keramičnih elektrolizerjev (Solid Oxide Electrolyser, angl.) za proizvodnjo vodika in nizkotemperaturnih gorivnih celic s protonsko izmenjevalno membrano (Polymer Exchange Membrane Fuel Cell, angl.) za uporabo vodika oz. proizvodnjo električne energije. Zanimanje za te energetske naprave je v porastu, zaradi njihove vsestranskosti in številnih možnosti uporabe v tehnologijah kot so npr. avtomobili na vodik.

Projekt eGHOST, katerega uvodni sestanek je bil 21. januarja 2021, bo izboljšal razumevanje vodikovih sistemov kot trajnostne naložbe v skladu s taksonomijo EU, z vključitvijo pristopa vrednotenja treh stebrov trajnostnega razvoja, ki vključuje okoljske, socialne in gospodarske vidike življenjskega cikla. Rezultati in pridobljena znanja bodo vključena v belo knjigo eGHOST, kjer bod zapisane smernice in napotki in bo predstavljala referenčni dokument za vsak prihodnji projekt ekološkega snovanja na področju vodikovih tehnologij.

Triletni projekt eGHOST sestavlja multidisciplinarni konzorcij mednarodnih partnerjev s priznanim strokovnim znanjem na področju energetike, vodikovih tehnologij in napredne analize energetskih sistemov. Konzorcij koordinira IMDEA Energy (Španija), vključene pa so tudi CEA (Francija), Fakulteta za strojništvo Univerza v Ljubljani (Slovenija), Aragonova fundacija za vodik - FHA (Španija), SYMBIO (Francija) in Inštitut za uporabno energijo (Japonska).

Na Fakulteti za strojništvo bo ekipa Laboratorija za termoenergetiko na Katedri za energetsko strojništvo pod vodstvom doc. dr. Mitje Morija vodila delovno skupino WP4, kjer bodo z uporabo metodologije študije življenjskih ciklov - LCA (Life Cycle Assessment, angl.), strategije ekološkega snovanja izdelkov ter poznavanja omejitev, okoljskih vplivov ter možnosti predelave kritičnih materialov skupaj z industrijskimi partnerji razvili in ovrednotili najprimernejše strategije eko-snovanja vodikovih tehnologij. Kot je povedal vodja projekta v Sloveniji doc. dr. Mitja Mori je "projekt plod dolgoletnega sodelovanja v različnih evropskih konzorcijih (FP7, H2020, LIFE) in domačih projektih (SPEV, Sinoda, HyMIV), ki so se v prvi vrsti ukvarjali z vodikovimi tehnologijami. Vzporedno pa smo zgradili mednarodno priznano bazo znanja iz metodologije vrednotenja življenjskih ciklov (LCA) predvsem na področju vodikovih tehnologij kar nas postavlja tudi v evropskem merilu na pomembno mestu. Pri oblikovanju smernic za ekološko snovanje vodikovih tehnologij."

eGHOST je prejel skoraj milijon evrov sredstev od Fuel Cells and Hydrogen 2 Joint Undertaking, raziskovalnega in inovacijskega programa Evropske unije Horizon 2020, Hydrogen Europe in Hydrogen Europe Research. Fuel Cells and Hydrogen Joint Undertaking je javno-zasebno partnersko podjetje, ki podpira raziskave, razvoj in predstavitvene dejavnosti na področju tehnologij gorivnih celic in energije, pridobljene iz vodika, v Evropi.

Več informacij

Katja Pustovrh

Služba za gospodarske zadeve in komuniciranje

Fakulteta za strojništvo

Aškerčeva cesta 6, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

T.: +386 1 4771 662, M.: +386 31 211 781

katja.Pustovrh@fs.uni-lj.si, www.fs.uni-lj.si