Z inovacijami do boljšega varovanja in ohranjanja kulturne dediščine
Ljubljana, 8. 4. 2019 - Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani danes poteka mednarodna znanstveno-strokovna delavnica za slovenske deležnike s področja varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Gre za delavnico v okviru evropskega projekta INCEPTION (EU Obzorja 2020), ki je namenjena prikazu uporabe inovativnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij in računalniških programov pri varovanju in ohranjanju kulturne dediščine. Delavnica je tudi eden izmed dogodkov, ki jih ob počastitvi stoletnice Univerze v Ljubljani in Tehniške fakultete, kot predhodnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL (UL FGG), organizira ljubljanska gradbena fakulteta. Delavnico organizira v sodelovanju s Slovenskim društvom za potresno inženirstvo in Geodetskim inštitutom Slovenije.
Naraščajoča ogroženost kulturne dediščine zaradi naravnih nesreč, onesnaževanja, množičnega turizma, propadanja v daljšem časovnem obdobju, terorizma in vandalizma ustvarja nujno potrebo po čim večji uporabi digitalnih tehnologij za beleženje, dokumentiranje in ohranjanje evropske kulturne dediščine ter spodbujanje njene dostopnosti do evropskih državljanov.
Kot je v uvodu poudaril predstavnik organizatorja, prof. dr. Roko Žarnić s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL, ponujajo sodobna informacijsko-komunikacijska orodja številne koristi pri ohranjanju kulturne dediščine. V sklopu projekta je tako nastala posebna platforma INCEPTION, ki vključuje aplikacije virtualne in navidezne resničnosti (AR/VR reality) ter orodja za 3D-modeliranje, obdelavo, upravljanje in posredovanje informacij o kulturni dediščini širši javnosti. "Ključni cilj platforme je lažji dostop, razumevanje in krepitev zaščite ter ohranjanja kulturne dediščine s pomočjo laserskega skeniranja kreiranih 3D-modelov objektov," je povedala profesorica na oddelku za arhitekturo Univerze v Ferrari Federica Maietti, ena izmed ključnih partnerjev projekta, katerega cilj je poleg varovanja in ohranjanja kulturne dediščine tudi približati in širiti spoznavanje kulturne dediščine med zainteresiranimi deležniki s pomočjo 3D-digitalnih modelov.
"Visokokakovostni in odprti dostopi do digitaliziranih predmetov kulturne dediščine so bistveni za ustvarjanje večjega digitalnega udejstvovanja širše javnosti in spodbujanje uporabe v sektorjih, kot so inženiring, turizem, izobraževanje, kreativne industrije in tehnološke vede," je še dodal dr. Marinos Ioannides, direktor novoustanovljene UNESCO katedre za digitalno dediščino na Ciprski tehnološki univerzi v Limassolu, tudi eden izmed partnerjev projekta. Novinarske konference se je udeležila tudi prof. dr. Antonia Moropoulou s Tehnične univerze v Atenah, ki na delavnici predstavlja temo interdisciplinarnega upravljanja podatkov za diagnozo stanja in ohranjanja kulturne dediščine.
Projekt INCEPTION se osredotoča tudi na to, kako kulturno dediščino približati osebam s posebnimi potrebami. Prof. dr. Jana Šelih z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, kot predstavnica Društva Downov Sindrom Slovenija, sodeluje tudi v mednarodnem projektu Erasmus+, DS-AGEING, ki je namenjen povečanju kompetenc (odnosov, spretnosti, znanja) ljudi z Downovim sindromom, starejših od 30 let. Dr. Šelihova meni, da je projekt INCEPTION in njegovi rezultati, zlasti testna platforma, dragocen doprinos k uspešnejšemu vključevanju oseb z Downovim sindromom v raznolika okolja. "S tem se lahko zagotovi višja kakovost življenja takšnih oseb, saj se krepi njihova samoiniciativnost, zanimanje za okolico v znanem in tujem okolju, prav tako pa se veča tudi njihovo znanje o kulturni dediščini, kar bogati njihova življenja."
Tudi mag. Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije vidi rezultate projekta INCEPTION kot eno od možnosti približevanja kulturne dediščine različnim ranljivim skupinam. Geodetski inštitut namreč izvaja projekt "Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi", v katerem so razvili metodologijo in standarde za učinkovit sistem prostorskih podatkov, ki podpira mobilnost ranljivih skupin. Mag. Rener vidi povezavo obeh projektov kot odlično priložnost za izmenjavo mednarodnih izkušenj in razvoj novih storitev, ki bi olajšale in obogatile življenje različnim ranljivim skupinam.
Kontakt za več informacij:
Prof. dr. Roko Žarnić
Roko.Zarnic@fgg.uni-lj.si
00386 41 777 517