V Sloveniji se ni nihče tako sistematično ukvarjal s slovenskim ornamentom, kot se je Jože Karlovšek. Raziskovalec slovenske ljudske umetnosti, gradbenik, pedagog in slikar, ki je svojo življenjsko pot pričel v Šmarjeti pri Novem mestu in jo zaključil v Domžalah, se je s svojim gigantskim delom in neverjetnim opusom zapisal "med velike slovenske ljudi, o katerih se bo govorilo toliko časa, dokler bo obstal slovenski rod". Tako so opisali velikana slovenske narodopisne dediščine - Jožeta Karlovška.

Jože Karlovšek (1900-1963) je bil neutrudni raziskovalec in strokovnjak za ornamentiko in slovensko stavbno dediščino, raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar.

Izdal je več knjig in strokovnih članov o slovenski hiši, slovenskem ornamentu, stavbarstvu.

Povzpel se je med naše najvidnejše raziskovalce ljudskega blaga v gradbeništvu in slikarstvu ter s samosvojim načinom dela oral ledino na tem področju, Na njegovo dekorativno slikarstvo je v veliki meri vplival tudi Maksim Gaspari. Prav ornament je pravo jedro Karlovških raziskav, leta 1935 je izdal knjigo Slovenski ornament ter knjigo o ljudskih in obrtniških izdelkih.

Kolekcija Slovenski ornament Jože Karlovšek nadaljuje njegovo delo in ohranja našo bogato kulturno dediščino slovenskega ornamenta. To je namreč nekaj, kar je samo in čisto naše, slovensko, to je tisto, pri čemer nam zaigra srce, pa niti ne vemo točno zakaj. To je tisto, kar je v naši krvi. Blagovna znamka Slovenski ornament Jože Karlovšek ponosno ohranja slovensko kulturno dediščino.

Lani so v Mohorjevi družbi izdali dnevnik branja za odrasle ter zvezek z motivom ornamenta Jožeta Karlovška. Podjetje Vivapen iz Celja je izdelalo nalivno pero z enakim ornamentom, kot se je pojavil v dnevniku in zvezku.

Tako se je rodila kolekcija Slovenski ornament Jože Karlovšek. Prihajali so novi izdelki z ornamentom: roler pisalo, kaligrafska peresa, etui za vizitke, Emo lonček z ornamentom, džezva za kavo, čokolada, knjižno kazalo, kozarci z ročno lasersko vgraviranim ornamentom, izdelani v Steklarni Hrastnik ter ročno izdelana voščilnica s kaligrafsko pisavo, katero je izdelala Katarina Rojc, kaligrafinja. Kolekcijo dopolnjuje bel čipkast prtiček z ornamentom in nakit, ki je nastal v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. V sodelovanju z Darjo Trivan je nastal ročno izdelan nakit iz steklenih kroglic in Swarovski kristalov.

V razvoju je spominski srebrnik, izdelala ga bo Zlatarna Celje, v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Zlatarna Celje bo proti koncu leta lansirala tudi žensko ročno uro z ornamentom. V Steklarni Hrastnik razvijajo steklenico za vodo. V sodelovanju z domačo slaščičarno iz Celja, se pripravlja darilna kovinska škatla z domačim pecivom. Škatla bo podobna tistim, katere so imele gospodinje nekoč v svojih kuhinjah.

Kolekcija se dopolnjuje z novimi izdelki, ki jih krasi ornament Jožeta Karlovška, skupno vsem izdelkom pa je, da so izdelani v Sloveniji ter zelo kvalitetni.

Blagovna znamka je tudi avtorsko zaščitena, vizija razvoja blagovne znamke je ustvariti prepoznano blagovno znamko z velikim naborom izdelkov. Kolekcijo razvija družina Jožeta Karlovška

***več***

Slovenski ornament se je razvil samostojno iz prvotnega skupnega, staroslovanskega, in to do takšne popolnosti, da ga lahko prištevamo k najlepšim ornamentom raznih slogov.

Naš ornament ima svojo tradicijo in zgodovino. Razvijal in dopolnjeval se je s slovenskim življenjem do današnjega dne. Karlovšek že v svojem raziskovanju zgodovine starih Slovanov raziskuje slovenski slog.

Raziskovanje Slovenskega ornamenta skozi zgodovino

V raziskovanju slovenskega ornamenta Karlovšek želi dokazati, kako močno drevo je Slovenski ornament, ki raste iz globine narodove duše in zemlje že tisočletja ter kaže za vsako dobo svoje preteklosti posebni svet. Sicer se Karlovšek v svojem preučevanju in raziskovanju ornamentike dotakne najstarejših kultur od okoli leta 4000 pr.n.št, ga spremlja preko grške umetnosti ter rimske kulture, srednjeveške umetnosti ter se fokusira na ornamentalno umetnost Vzhoda.

V svojih raziskavah obravnava poslikavo keramike v dobi neolitika na ozemlju današnjega Irana, kot vodilne kulture ornamentike, katere glavni motiv je živalsko telo. Karlovšek obravnava nato tudi preseljevanju ljudstev, ki se odraža na ornamentu.

Karlovšek tudi obravnava srednjeazijsko področje, iz koder so se priselili v Evropo Bolgari, Madžari in Turki ter s seboj prinašali nov motivni svet. Tudi ti motivi so se na svoj način prilagodili umetnosti v novi domovini. Karlovšek se zanima tudi za lastnosti ornamenta na področju Kavkaza, Turkestana ter pokrajin ob Volgi.

Obravnava turške, madžarske in bolgarske vplive na razvoj slovenskega ornamenta. Pripisuje veliko vlogo Perzijski kulturi, kjer se je stikalo več azijskih, indijskih in sibirskih kultur. Karlovšek se dotakne tudi kitajske in indijske ornamentike ter njuno vlogo v razmerju do slovenske ornamentike. Ugotavlja številne podobnosti med slovenskim in kitajskim ornamentom, prav tako indijskim. Na primer iz indijske umetnosti, ki pozna pisane in eksotične ptice, so tudi k nam prihajali ti motivi, preko Perzije in prednje Azije v starokrščansko umetnost. Karlovšek pripisuje pomembno vlogi za slovansko ornamentiko tudi arabskemu ornamentu.

Izhodišče umetnosti Slovanov je bilo poljedelstvo, narava jim je pomenila največ, pri Slovanih se je razvilo čustveno razpoloženje, ki nas zaznamuje še dandanes in teh lastnosti niso mogli zatreti kasnejši boji.

Zanimivo je, da do 15. stoletja ni ohranjenega skoraj nič takega, kar bi dokumentiralo našo dotedanjo ornamentiko, zato se je Karlovšek odločil za neverjetno delo, in sicer z rekonstrukcijo zapolniti to praznino, kjer se je naslonil na okrasitve kartuzijanskega brata Nikolaja, ki je leta 1347 krasil znani kodeks De civitate Dei v Bistri.

Neverjetno izčrpen je bil Karlovšek pri obravnavi razvoja ne samo slovenskega ornamenta, ampak tudi ornamenta v splošnem smislu. Spremljati ga začne od njegovih začetkov v Paleolitiku, to je pred 2,6 milijona let.

Številni eminentni umetniki za časa življenja Jožeta Karlovška, so močno vplivali na delo Jožeta Karlovšek in ga tudi spodbujali ter občudovali: akademski slikar Božidar Jakac, pisatelj Franc Saleški Finžgar, arhitekt Franc Ravnikar, dr. Ivan Grafenauer, dr. Niko Kuret, Maksim Gaspari in drugi.

Lepo je, to je lepota po naše!

Svet Jožeta Karlovška je raznovrsten, pisan, barvit, zanimiv, domiseln in pester. Poln je krasilnih podrobnosti. To je svet, ki je našim prednikom pomenil lepoto. Ob pogledu na bogastvo in barvito razkošje so vedno zmogli izraz občudovanja: "Lepo je, to je lepota po naše!"

Karlovšek ornamentiko šteje kot likovno vejo umetnosti.

Jože Karlovšek je ornament definiral kot nekaj, ki na naredi neko površino lepšo, mikavnejšo, dragocenejšo. Pravi, da je človeško oko že iz narave navajeno, da slikovitost kakšnega predmeta vpliva fizično ugodno na človeka. Za naravni primer je navedel travnik, ki nima enotne zelene barve, temveč so slikoviti z različnimi barvnimi odtenki. Kadar naravna snov ali izdelek nima ornamentalne slikovitost si moramo pri tem umetno pomagati,

Ljubezen do vsega slovenskega

Blagovna znamka Slovenski ornament-Jože Karlovšek je nadaljevanje njegovega dela, ljubil je vse, kar je bilo slovensko. Bil je častilec slovenske lepote. V času, ko je živel, si zagotovo ni bilo mogoče predstavljati, da se bo svet tako zelo spreminjal, kot se. Številni Slovenci danes odhajajo po svetu, hkrati k nam prihaja vedno več tujcev. Naša naloga je, da ohranjamo slovensko kulturo in ne smemo dopustiti, da izgine, pa čeprav tujci s seboj prinašajo svojo kulturo in tisti, ki odhajajo v tujino, vstopajo v novo kulturo.

V Šmarjeti je rojstna Karlovškova hiša

Jože Karlovšek se je rodil v Šmarjeti, občina Šmarješke toplice.

Rojstna hiša Jožeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. V rojstnem kraju, Šmarjeti mu je posvečen bronasti kip, ki je delo akademskega kiparja Borisa Prokofjeva. Svoj čas je bila v njegovi rojstni hiši v Šmarjeti urejena tudi spominska soba in stalna razstava.