Predhoden dogovor o povezovanju med Pristaniško upravo Trst, Luko Koper, občino Trst, Mestno občino Koper in Slovenskimi železnicami

Pristaniška uprava Trst, ki jo zastopa predsednik Maurizio Maresca
Luka Koper d.d. , ki jo zastopa glavni direktor Bruno Korelič
Občina Trst, ki jo zastopa župan Roberto Dipiazza
Mestna občina Koper, ki jo zastopa župan Dino Pucer
Slovenske železnice, ki jih zastopa glavni direktor Igor Zajec

Izhajajoč iz

interesov koprskega in tržaškega pristanišča, ki jih pogojuje skupen gospodarski okvir in prometni prostor ter ista interesna tržišča (Nemčija, Avstrija, srednja Evropa na eni strani ter Daljni Vzhod, Bližnji vzhod in Sredozemlje na drugi strani) in potrebe, ki se je izkazala kot neobhodno potrebna za podporo sistema, še posebej za zagotovitev konkurenčnih železniških in pomorskih povezav in skupna promocijska dejavnost, ki bi se izvajala preko osnovnega teritorialnega marketinga na podlagi politike enakih transportnih odločitev;

obstoječega velikega neravnovesja med severnojadranskimi in severnoevropskimi pristanišči na področju infrastrukture (razpoložljivih površin in opremljenosti terminalov) in na področju železniškega in pomorskega prometa, iz česar izhaja, da se danes blagovni tokovi s celotnega območja severno od Alp preusmerjajo v severnoevropska pristanišča kljub dejstvu , da je to območje geografsko in kulturno bliže tržaškemu in koprskemu sistemu;

dejstva, da je Republika Italija država članica Evropske Unije in da bo Republika Slovenija postala polnopravna članica Evropske Unije;

obstoječega sodelovanja med pristanišči in subjekti, ki tam poslujejo, še posebno na področju kontejnerskega pretovora (pretovor opravlja podjetje katerega družbenik je Luka Koper) in potrebe po določitvi in realizaciji rešitev, ki bi lahko bolj povezovale storitve terminalov in železnic (in bi v tem smislu izkoristili že začeto – toda ne še realizirano – liberalizacijo železniških storitev), kar bi vzpodbudilo oblikovanje integriranih, učinkovitih in low cost storitev, ki bi bila konkurenčne storitvam severnih pristanišč;

iz dejstva, da je namen podpisnikov, da se oblikuje pristaniška zveza pod vodstvom skupnega regulacijskega organa v skladu s pravnimi predpisi Evropske Unije v zvezi s konkurenco, ki jih podpisniki smatrajo kot temelj za zagotavljanje učinkovitosti in v skladu s katerimi se namerava ravnati vodstvo ali pravne osebe /ustanove, ki so zadolžene za urejanje trga;

iz dejstva, da je neobhodno potrebna usklajena infrastrukturna politika za okrepitev vloge pristaniškega sistema in povezovanje le-tega na učinkovit način v njegovem območju (npr. povezava med Koprom in Trstom in povezava obeh pristanišč z obpristaniškim območjem) ter z interesnimi tržišči;

dejstva, da je neobhodno potrebna okrepitev operativnega in tudi družbeniškega povezovanja med železniškimi prevozniki in samostojnimi terminalisti, ki poslujejo v sistemu, pri čemer je bila nakazana možnost določitve regionalnega in pristaniškega prevoznika, ki je sposoben zagotoviti storitve za območja večjega interesa ter je tesno povezan ali v katerem ima pristaniški sistem svoj družbeniški delež in ima dostop do infrastruktur vseh zainteresiranih držav;

iz dejstva, da obstajajo nekatera območja skupnega interesa, ki ne glede na pristanišča in na promet, spodbujajo podpisnike - in še posebno občine – k tesnemu sodelovanju;

sklenejo naslednje:

0. Severnojadranska pristaniška zveza.

Podpisniki smatrajo kot skupen cilj ustanovitev integriranega pristaniškega sistema, ki bo podpiral skupne odločitve glede prometne politike za okrepitev njihovega gospodarstva in povečanju njihove konkurenčnosti na skupnih interesnih tržiščih. Cilj podpisnikov po končanem začetnem tranzicijskem obdobju je ustanovitev pristaniške zveze, ki bo usmerjena k skupni ureditvi in promociji sistema.
Podpisniki so poleg tega določili nekatera dodatna področja skupnega čezmejnega sodelovanja na področju oskrbe z vodo in energijo.

1. Infrastrukturne intervencije

1.1. Povezava Trst/Koper
Podpisniki se obvezujejo, da bodo skupno podpirali, po možnosti z ustanovitvijo in udeležbo v joint ventures, takojšnjo realizacijo povezovalne železnice med obema pristaniščema v skladu s projektom, ki ga je pred časom pripravil Italfer. Ta povezava, ki bo okrepila jugo-vzhodno območje mesta Trst (kjer bodo realizirane nove terminalske infrastrukture in ustrezne obpristaniške intermodalne površine je temeljnega pomena za zagotovitev združitve že obstoječe logistične baze, glede na to, da je že bila realizirano poenotenje kontejnerskih storitev na terminalih .
Podpisniki potrjujejo, da ne obstaja noben gospodarski in/ali politični razlog ter toliko manj kakršenkoli drug razlog v zvezi z infrastrukturo,ki bi opravičeval nadaljnji odlog. Zato se bodo po najboljših močeh trudili za osveščanje pristojnih nacionalnih oblasti in še posebej nacionalnih upraviteljev železniških infrastruktur za čimprejšnjo realizacijo omenjene povezave.
Podpisniki se poleg tega obvezujejo, da bodo preučili možnost realizacije in upravljanja te povezave, tudi s pomočjo project financinga.

1.2. Podpisniki tudi potrjujejo, da ne obstaja noben razlog za zamudo pri
a) izgraditvi dodatnega tira Divača/Koper
b) izgraditvi dodatnega tira Trst/Ljubljana
Takšne infrastrukturne izvedbe so neobhodno potrebne za zagotovitev največje učinkovitosti pri oskrbovanju enotnega koprsko-tržaškega sistema, da se bo le-ta povezal s tržišči severne in srednje Evrope na podlagi treh različnih smeri in sicer: Pontebbana-Beljak-Salzburg (ki bo prednostna posebno za promet usmerjen v Nemčijo), Ljubljana-Gradec-Dunaj in Ljubljana-Hodoš-Budimpešta (ki bosta prednostni za promet usmerjen v Avstrijo in srednjo Evropo). V takem kontekstu bi lahko kot centrala funkcioniral terminal v Ljubljani, na stičišču V. Koridorja, X. Koridorja in povezavo z Avstrijo in Madžarsko. Podpisniki se obvezujejo, da bodo podvzeli najboljše ukrepe, da bodo nacionalni upravitelji infrastruktur lahko čim prej realizirali nova dela za vzpostavitev učinkovitosti in konkurenčnosti pristaniškega sistema.

1.3 Podpisniki istočasno smatrajo, da je potrebno definirati (ali potrditi) traso V. Koridorja; ki pa v vsakem primeru ne smela odložiti omenjene izboljšave na obstoječih infrastrukturah, ki se morajo glede na zgoraj omenjeno smatrati kot prioritetne za vzpostaviev konkurenčnosti gospodarstvo značilnega za celotno tržaško in koprsko območje. Ker je realizacija hitre železniške povezave med Trstom in Ljubljano dejansko izjemnega pomena za povezavo s pravkar odprto progo na meji z Madžarsko, je neobhodno potrebna in neodložljiva zgoraj omenjena modernizacija obstoječih prog in torej hitra realizacija koridorja Trst/Koper-Ljubljana, ki bo sposoben oskrbovati sistem.

1.4. Podpisniki se poleg tega obvezujejo, da bodo določili primerne obpristaniške intermodalne površine v Italiji in Sloveniji za podporo sistemu, ki bodo povezane s pristanišči z za to namenjenimi infrastrukturami. S tem v zvezi se nakazuje razširitev logistično-pristaniškega območja proti Fernetičem/Sežani in Proseku.

1.5. Glavni odbor iz 8. točke bo preučil situacijo in potek projektov najkasneje do 31. decembra 2001.

2. Izboljšava železniških storitev

Podpisniki ponovno potrjujejo in se obvezujejo, da bodo spodbujali realizacijo ali udeležbo v skupnem železniškem podjetju (novem ali obstoječem), ki bi poslovalo v skladu z načeli direktive 91/440 in bi lahko razvijalo kombinirani transport in okrepilo storitve med tržaškim in koprskim pristaniškim sistemom ter njunimi terminalisti in tržišči v spodnji Nemčiji, Avstriji ter srednji in vzhodni Evropi.
Podpisniki se obvezujejo, da si bodo po najboljših močeh prizadevali, da bi zgoraj omenjeno železniško podjetje imelo prost dostop do pristaniškega sistema in do infrastruktur obeh držav pod enakimi pogoji in z upoštevanjem načela nediskriminatornosti.
Podpisniki ne izključujejo, nasprotno smatrajo kot povsem ustrezno z obstoječega gospodarskega in komercialnega vidika, da bi Oddelek za Tovore Slovenskih železnic lahko imel pomembno vlogo pri oskrbovanju celotnega pristaniškega sistema v vlogi skupnega železniškega operaterja: V ta namen je potrebno v zelo kratkem času preučiti njegovo integracijo s pristaniškim sistemom v smislu družbeniške sestave in istočasno njegov dostop do infrastruktur zainteresiranih držav. Glavni odbor se bo v kratkem sestal in preučil rezultate začetnih pogajanj, ki jih bosta zastavila Luka Koper in Pristaniška uprava Trst.

3. Koordinacija obeh pristanišč – Masterplan

Podpisniki se obvezujejo, da bodo spodbujali in realizirali enoten Masterplan v obdobju do 31. marca 2002.
V Masterplanu bo na podlagi kriterijev učinkovitosti potrebno določiti funkcije posameznih terminalov, ki so locirani v obeh pristaniščih.

4. Splošna pravila

Pod pogojem, da se bodo vodstveni organi Luke Koper in Pristaniške uprave Trst stalno ravnali po veljavnih predpisih evropske Unije in v skladu s predpisi, ki urejajo konkurenco, prost pretok storitev in oseb, varstvo okolja, se podpisniki obvezujejo, da bodo spodbujali uskladitev in če je možno poenotenje predpisov v zvezi z izvajanjem dejavnosti podjetja v okviru sistema.

4.1 V zvezi z davčnimi zadevami je potrebno predvideti hitro odpravo razlik na področju direktnega, indirektnega ter carinskega obdavčenja z ustanovitvijo enotne prostocarinska cona v okviru katere bi bilo vzpostavljeno enotno obdavčenje, ne glede na nacionalnost in bi se urejalo na podlagi načel iz Priloge VIII k Pariškemu sporazumu iz l. 1947.

4.2 Z vidika varnosti je potrebno na enak način pristopiti k poenotenju predpisov in pravil v zvezi z varnostjo pri delu, varstvom morja in v zvezi s karakteristiko uporabe vlačilcev (sestava in karakteristika posadke itd.) ter pilotov.

4.3 Z vidika dela in poslovanja podjetja se podpisniki obvezujejo, da bodo poenotili predpise o pristopu na tržišče s spoštovanjem veljavnih določil v okviru Evropske unije in bodo pri tem priznavali odločilno pomembnost dejavnikov kot so spodbujanje učinkovitosti v funkciji konkurenčnosti sistema in varstvo delovnih mest.
Že sedaj je potrebno predvideti, da se podjetjem obeh držav z 31. marcem 2002 zagotovi prost dostop do trga pristaniških storitev in dejavnosti na osnovi načela, ki ne izhaja iz nacionalnih standardov.

4.4 Podpisniki se obvezujejo, da bodo realizirali skupen marketinški nastop v zvezi z interesnimi tržišči pristaniškega sistema.

Izvršni odbor mora zasnovati celovit projekt o zgoraj omenjenih točkah in ga predložiti generalnemu odboru v času do 31. marca 2002. Sama dejavnost iz točke 4.4, ki poteka pred zadevnim projektom, je potrebno sprejeti do 31. decembra 2001.
V vsakem primeru bo generalni odbor do 31. decembra 2001 preučil stanje aktivnosti za določitev splošnih skupnih pravil.
Za zasnovo zgoraj omenjenih projektov se bodo podpisniki lahko poslužili skupnih oblik svetovanja, ki jih bo določil izvršni odbor.

Nobenega določila iz tega člena in tega dogovora ni možno interpretirati v smislu, da podpisniki ne bi določili ali bi zakasnili s sprejetjem najboljših ukrepov za koordinacijo svojih dejavnosti na področju pristanišč tudi pred zgoraj določenimi datumi: podpisniki se še posebej obvezujejo, da bodo v okviru svojih pristojnosti določili tudi sredstva za uskladitev skupnih pravil v zvezi z izvajanjem dejavnosti tudi pred zgoraj določenimi datumi.

5. Obveznost posvetovanja

Pogodbene strani se obvezujejo, da se bodo brez odlašanja medsebojno posvetovale pred sprejetjem in odobritvijo vseh načrtov, urbanistike ali uporabe površin ( v primeru, ko gre za pomembne odločitve, ki bi lahko vplivale na promet) in da se bodo po najboljših močeh trudile, da ne bi nastopila nesoglasja glede urejanja dejavnosti. Strani se tudi obvezujejo, da se bodo stalno posvetovale glede odločitev v zvezi s transportno politiko, ki jih bodo izvedle takoj ko se bo od njih zahtevalo, da zavzamejo stališče v zvezi z odločitvijo nacionalnih vlad, pri čemer je skupen cilj, da so dejavnosti obeh vlad, ki bi lahko vplivale na pristaniški sistem in njegov razvoj, usklajene.

6. Sodelovanje na področju univerz, na področju prava in transportne ekonomije, mednarodnega marketinga, informatike in evropskega združevanja

Podpisniki potrjujejo svoj interes za začetek sodelovanja med univerzitetnimi ustanovami obeh držav, še posebej na področju prava in transportne ekonomije, prava Evropske Unije, mednarodnega marketinga in informatike. Izvršni odbor bo do 31. decembra 2001 spodbudil sporazum in specifične iniciative z Univerzami in ustanovami v Furlaniji-Julijski Krajini in Sloveniji.

7. Sodelovanje na področju oskrbe z vodo, plinom in na področju prometa

Občina Trst in občina Koper si zastavljata, da bosta s skupnim ovrednotenjem, ki ga bo izvedel ad hoc sestavljen organ, na podlagi posebnega dogovora, poglobili svoje sodelovanje na področju oskrbe s pitno vodo, plinom ter na področju mestnega in medmestnega transporta, kakor tudi pomorskega, ter na področju odpadkov in gasilcev.

8. Organi

Za sporazum iz tega akta bodo skrbeli glavni, izvršni in tehnični odbor.

8.1 Glavni odbor sestavljajo tržaški župan, koprski župan, predsednik Pristaniške uprave iz Trsta, glavni direktor Luke Koper in glavni direktor Slovenskih železnic ter 5 priznanih strokovnjakov s področja transporta, gospodarstva in prava, tri od njih jih skupno imenujejo tržaški župan in tržaška pristaniška uprava, dva od njih pa skupno imenujejo koprski župan, Luka Koper in Slovenske železnice. Glavni odbor sprejema splošne odločitve glede izvedbe zgoraj omenjenih nalog in sestavlja akte, katerih izdelava je predvidena v tem dogovoru.

8.2 Izvršni odbor sestavljajo glavni direktor Luke Koper in predsednik Pristaniške uprave iz Trsta.
Izvršnemu odboru je zaupana priprava aktov in izvedba vseh odločitev z namenom, da se tudi pred zgoraj omenjenimi termini okrepi sodelovanje v funkciji doseganja najboljših rezultatov sistema.

8.3 Tehnični odbor sestavlja 6 članov, ki jih določita Pristaniška uprava in Luka Koper. Le-ta uresničuje izvršne in pripravljalne akte na različnih področjih iz 4. točke in pomaga izvršnemu odboru.

9. Z namenom preučitve promocije, realizacije in upravljanja infrastrukturne povezave iz zgornje točke 1.1. ter železniškega podjetja iz zgornje točke 2, se podpisniki dogovorijo, da bodo kot skupnega pravnega svetovalca za družbeniške zadeve in za zadeve povezane s pravom Evropske Unije na področju transporta in konkurence določili Studio Bonelli, Erede Pappalardo iz Milana, Genove, Rima in Bruslja. Z namenom preučitve tehničnih in ekonomskih vidikov v zvezi z realizacijo obeh tu navedenih iniciativ podpisniki imenujejo za skupnega svetovalca Prometni Inštitut Slovenskih železnic.

Predsednik Pristaniške uprave Trst - Maurizio Maresca

Glavni direktor Luke Koper d.d. - Bruno Korelič

Župan Občine Trst - Roberto Dipiazza

Župan Mestne občine Koper - Dino Pucer

Glavni direktor Slovenskih železnic - Igor Zajec