S telezdravjem do zamejevanja širjenja okužb

Pandemija nove koronavirusne bolezni COVID-19 postavlja zdravstvene sisteme na preizkušnjo. Dolge čakalne vrste, nepotrebni obiski ambulant in preobremenjenost zdravstvenega osebja kličejo po spremembah. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani so prisluhnili potrebam zdravstva in v sodelovanju z zdravniki razvili posebno platformo za telemedicino Vitabits, ki bo veliko ljudem prihranila nepotrebno izpostavljanje tveganjem z različnimi okužbami.

Znani rek pravi, da stanje družbe odraža njen odnos do najranljivejših posameznikov in skupin. Trenutna pandemija nove koronavirusne bolezni COVID-19 ni samo razkrila, kako solidarno je lahko človeštvo, temveč se je pokazala tudi kot stresni test za zdravstvene sisteme po svetu.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so posledice nove koronavirusne bolezni COVID-19 najbolj nevarne za starejše z več kroničnimi boleznimi. V času, ko je večina sveta v samoizolaciji in ko pristojni odsvetujejo nenujne obiske pri zdravnikih, se kot vse bolj smiselna rešitev ponuja prav telemedicina.

Telemedicina je način zagotavljanja zdravstvenih storitev pacientom na daljavo (telezdravja) s pomočjo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pacientu omogoča posvetovanje z zdravnikom o zdravstvenem stanju, receptih, izvidih ali kroničnih boleznih, brez osebnega obiska v zdravstveni ordinaciji.

Digitalizacija slovenskega zdravstva

Slovensko javno zdravstvo se že nekaj časa digitalizira. Enega izmed prvih mejnikov predstavlja leto 1998, ko je zdravstveno izkaznico zamenjala kartica na čip, s pomočjo katere lahko zdravstveno osebje dostopa do osnovnih pacientovih podatkov. Sledile so uvedbe eRecepta leta 2015, istega leta je zaživel portal eZdravje, dve leti kasneje, leta 2017, pa smo uvedli še eNaročanje, eNapotnico, posvetovanje med zdravstvenimi delavci pa je istega leta omočil tudi portal ePosvet. Nazadnje je bil v začetku leta 2020 vpeljan še elektronski bolniški list.

Kljub temu, da je bil na področju digitalizacije v zadnjih letih storjen velik napredek, čakalne dobe ostajajo eden izmed največjih izzivov slovenskega javnega zdravstva. Bi lahko digitalizacija pripomogla k skrajševanju čakalnih dob? Po besedah dr. Radeta Iljaža, zdravnika - specialista družinske medicine, bi lahko številnim bolnikom z nenalezljivimi kroničnimi boleznimi, zlasti tistim iz odročnih krajev naše države, boljši in hitrejši dostop do nekaterih zdravstvenih storitev omogočili s telezdravjem.

Prihodnost je v telemedicini

Zdravljenje na daljavo ali telezdravje ima številne ugodne učinke na zdravstveni sistem in zdravstveno obravnavo posameznikov, zlasti v osnovnem zdravstvu. Opravljanje storitev na daljavo bolnikom in zdravstvenemu osebju prihrani čas in z izboljšanjem medsebojne komunikacije dvigne zdravstvene storitve na bistveno višjo raven. V primeru svetovne pandemije COVID-19 telezdravje omogoča hitro prepoznavanje poslabšanja bolezni in kritičnega poteka bolezni, hkrati pa predstavlja tudi bistveno varnejšo in v številnih primerih edino možno obravnavo bolnikov.

Vitabits kot osebni asistent

V Laboratoriju za podatkovne tehnologije na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani so za potrebe telezdravja razvili platformo Vitabits, ki jo je že odkupilo podjetje IPMIT d.o.o.

Programska oprema Vitabits, nameščena na tabličnem računalniku, s pomočjo merilnih naprav beleži vitalne znake kot so srčni utrip, krvni tlak, sladkor v krvi, zasičenost kisika v krvi, telesna temperatura in pljučni volumen, pa tudi telesno težo in telesno aktivnost. Do zbranih podatkov lahko brez fizičnega obiska ambulante kadar koli varno dostopa izbrani zdravnik, ki lahko sproti in hitreje prilagaja postopke zdravljenja in praktično v realnem času spremlja učinke zdravljenja.

"Naša vizija je, da Vitabits postane neke vrste osebni asistent," pravi predstojnik Laboratorija za podatkovne tehnologije prof. dr. Marko Bajec in doda, da bo "nova različica Vitabits omogočala govorno komunikacijo med uporabnikom in sistemom v slovenščini, kar bodo lahko s pridom izkoristili tudi uporabniki, ki niso najbolj vešči rokovanja s komunikacijskimi napravami, ali pa jim je to zaradi zdravstvenega stanja oteženo".

Preizkušanje in vpeljava sistema v prakso

Platformo Vitabits so na fakulteti razvijali v okviru projekta SOSTOP, kjer se trenutno zaključuje 6-mesečna izvedba pilota, v katerega je vključenih 40 bolnikov z visokim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo tipa 2, ki so v referenčnih ambulantah deležni običajne obravnave.

Kot medicinski pripomoček za spremljanje in obravnavo kroničnih nenalezljivih bolezni je tehnologija Vitabits primerna za različne uporabnike, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS ter zasebnih referenčnih in specialističnih ambulant (kardiološke, pulmološke in diabetološke) do oskrbovanih stanovanj in telekomunikacijskih operaterjev (ki bi znotraj storitev IPTV omogočili tudi aplikacije telezdravja) .

Rešitev je že odkupilo podjetje IPMIT d.o.o., vendar je za uspešen prodor na domačem trgu zelo pomembna zagotovitev sistemskega vira financiranja telemedicinskih storitev. Čeprav se na tem področju v zadnjih letih veliko dogaja, ves čas ostaja tveganje, da Slovenija ne bo prav kmalu bo zagotovila vira financiranja. V luči trenutnih razmer pandemije so prednosti uvedbe telezdravja postale še bolj očitne, zato jen vendar pričakovati bolj odločne premike v tej smeri.

--

Dodatne informacije:

Fakulteta za računalništvo in informatiko UL
Služba za komuniciranje

E: sk@fri.uni-lj.si
T: 01 479 8112

--

Dodatni viri:

· Video o Vitabits: https://www.youtube.com/watch?v=_UMY5OaTsL4

· Spletna stran Vitabits: https://vitabits.eu/

· Spletna stran FRI UL: https://fri.uni-lj.si