Zadružništvo v Sloveniji

(29.6.2005)

Področje: Poslovni subjekti

Zadružništvo v Sloveniji

Začetki zadružništva v Sloveniji v drugi polovici 19. stoletja

Zadružništvo na Slovenskem ima več kot 100-letno tradicijo in se je razvijalo pri nas podobno kot drugod v srednji Evropi. Iz zgodovinskega pregleda zadružne zakonodaje, ki jo je pripravil dr. Emil Čeferin skupaj z Francijem Avsecem (glej: vir), je razvidno, da prvi zakon, ki je zaznamoval začetek zadružništva pri nas, izhaja iz 19. stoletja, natančneje iz leta 1873, gre za Zakon o pridobitnih in gospodarskih zadrugah (Avstro-Ogrska), temu pa je sledil Zakon o reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug iz leta 1903.

Zadruge v kraljevini Jugoslaviji

Po Zakonu o gospodarskih zadrugah iz leta 1937 iz obdobja kraljevine Jugoslavije, je zadrugo lahko ustanovila skupina z najmanj 10 osebami. Cilji zadružništva so bili pospeševanje določenih dejavnosti in poslov po načelu vzajemne pomoči članov zadruge. Dobiček zadruge se je delil med člani zadruge. Poleg pašniških, lesnih, vinarskih, mlekarsko-sirarskih zadrug so se začele tokrat ustanavljati tudi finančne zadruge, kot hranilnice in posojilnice. Zadruge so se vpisovale v sodni in gospodarski register. Kontrolo poslovanja zadrug so opravljale revizijske zveze.

Slovensko zadružništvo po II. svetovni vojni

V letih med 1944 in 1949 je bilo poslovanje zadrug prilagojeno novemu režimu. Pri vladi LRS so bile ustanovljene različne komisije in komiteji, ki so politično in organizacijsko usmerjali delovanje zadrug. Zadruge so bile podržavljene in so se oddaljevale od izvirnih idej zadružništva, tj. predvsem koristi svojih članov. Vloga države pri ustanovitvi zadrug in njihovem poslovanju je bila v funkciji opore državi pri izvajanju državnega gospodarskega plana. Takoj po II. svetovni vojni so se začele ustanavljati pretežno kmetijske zadruge in nabavno prodajne zadruge. Ustanavljale so se načrtovano, po političnih usmeritvah. Po podatkih, ki jih navaja dr. Čeferin v svoji analizi zadružništva, je bilo konec leta 1948 v Sloveniji 1150 kmetijskih zadrug. Sodelovanje kmetov in kooperacija z zadrugo je bila skoraj obveznost, pravice članstva so bile zelo omejene, saj so vse zadruge delovale kot državna lastnina. Pozneje se je strategija spremenila in se je število zadrug začelo zmanjševati na račun ustanavljanja večjih agrokombinatov. Šele leta 1972 je novi Zakon o združevanju kmetov vrnil nekaj zadružnega duha in pomen članstva v zadrugi. Istega leta je bila po omenjenem zakonu ustanovljena Zadružna zveza Slovenije, ki uspešno deluje še danes in je vključena v članstvo International Cooperative Alliance. Čeprav je beseda zadružništvo pri nas bila globoko zakoreninjena tudi na področju storitev in obrti, sta Zakona o združevanju kmetov iz leta 1979 in leta 1986 to pretežno rezervirala za kmetijstvo. Zadružno organiziranje na področju kmetijstva je konec 70. in 80. let preteklega stoletja doživljalo različne reforme in revidiranja, vendar je vedno bilo poslovanje zadrug in tudi lastnina zadrug močno pod kontrolo države. Šele Zakon o podjetjih iz leta 1989 je vnesel nekaj zasebne iniciative in dinamike tudi na področje zadružništva.Zadruge v samostojni SlovenijiNovi Zakon o zadrugah iz leta 1992 vrača idejo zadruge na izvirna izhodišča in omogoča ustanavljanje vseh vrst zadrug. Zadrugo lahko ustanovijo v načelu za katerokoli dejavnost in lahko poslujejo s člani in nečlani, za ustanovitev pa so potrebni le trije ustanovni člani. Ustanovitelji so lahko fizične (posamezniki) ali pravne osebe (organizacije). Članstvo v zadrugi je odprto. Vsak član preko občnega zbora sodeluje pri sprejemu zadružnih pravil, sprejemu letnega obračuna, uporabi in delitvi presežka ter izvolitvi in odpoklicu vodstva in drugih organov zadruge. Tudi pri odločanju, lastninskih deležih in delitvi presežka sodelujejo vsi člani. Zadruge se lahko prostovoljno, zaradi skupnih interesov združujejo v zadružne zveze ali druga gospodarska interesna združenja. Razvoj zadružništva, v desetletju sprejetja novega zakona o zadružništvu, je potekal v Sloveniji v pogojih tržnega gospodarstva dokaj uspešno, saj je iz podatkov razvidno, da je nenehno naraščalo tako skupno število zadrug, kakor število zaposlenih in tržni prihodki v zadrugah. Tako je bilo leta 1991 v zadrugah 980 zaposlenih, v letu 2001 pa 4.913. Od leta 2001 naprej, je opaziti rahlo zmanjševanje števila zaposlenih v zadrugah, vendar pa skupni prihodki še vedno naraščajo.

Tabela 1. Število zadrug po dejavnostih, Slovenija, 1991 - 2005

Leto	Skupaj	Kmetijstvo, lov in gozdarstvo	Predelo-valne dejavnosti	Gradbe-ništvo	Trgovina, poprav. mot.vozil	Promet	Nepremi-čnine, najem, poslov. storitve	Druge dejav.
1991	78	12	8	4	4	0	50	0
1992	184	97	15	6	8	0	58	0
1993	314	165	30	11	18	8	82	0
1994	346	179	31	13	21	10	91	1
1995	363	179	32	17	21	11	100	2
1996	475	153	52	29	70	17	147	7
1997	493	158	53	29	71	21	152	9
1998	514	162	56	32	75	22	156	11
1999	523	165	56	34	77	23	157	11
2000	539	168	57	35	80	23	161	14
2001	537	165	55	35	80	24	163	14
2002	534	155	57	35	80	25	165	17
2003	501	150	49	33	78	24	150	16
2004	499	151	46	31	81	24	148	18
2005	499	151	46	31	79	24	147	21

Tabela 2. Število zaposlenih v zadrugah in prihodek zadrug, Slovenija, 1998 - 2003

Leto	Število zaposlenih	Tržni prihodek, v Mio SIT
1998	5171	119.303
1999	5214	124.018
2000	5107	131.319
2001	4913	140.979
2002	4530	148.576
2003	4362	147.880

Vir: Čeferin E., Avsec F.: Zadružništvo pri nas in v nekaterih evropskih državah

Pripravil-a: Spasoje Lazukič