Pripombe k predlogu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epeidemije COVID-19 (PKP).

Spoštovani novinarji in uredniki,

v imenu članskih podjetij je, Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK Slovenija) v torek, 17. novembra 2020, posredovala pripombe k predlogu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epeidemije COVID-19 (PKP) predsedniku Vlade RS, gospodu Janezu Janši in Trgovinski zbornici Slovenije.

Kot pomemben glas slovensko-nemške gospodarske skupnosti v Sloveniji je AHK Slovenija k Predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP 6) in tudi vsem nadaljnjim zakonskim predlogom podala naslednje tri predloge:

Prvi predlog: skrajšani delovni čas

Članska podjetja AHK Slovenija predlagajo vpeljavo skrajšanega delovnega časa po nemškem vzoru, predvsem na področjih določanja višine nadomestila za skrajšani delovni čas in veljave ukrepa tudi v drugih gospodarskih primerih, ki niso vezani na trenutno situacijo in covid-19.

Nadomestilo, povrnjeno s strani Zvezne agencije za delo (nem. Bundesagentur für Arbeit, v nadaljevanju Agencija), znaša 60 odstotkov izpadle neto plače za krajši delovni čas. Ob predpostavki, da delavec dela 50 odstotkov delovnega časa, to pomeni 100-odstotno izplačilo s strani delodajalca za 50 odstotkov opravljenega dela, za preostali del pa 60 odstotkov plače s strani Agencije. Če v gospodinjstvu živi vsaj en otrok, se nadomestilo s strani Agencije poveča na 67 odstotkov. Sistem, ki velja v Nemčiji, tako delavce spodbuja k temu, da delajo več.

Ob tem je pomembno poudariti, da ima Nemčija urejen institut skrajšanega delovnega časa ne le v primeru covid-19, ampak tudi v drugih primerih gospodarskih razlogov, kot so konjunkturno pomanjkanje dela (zmanjšanje stanja naročil itd.), pomanjkanje kapitala podjetja, zmanjšanje izvoza zaradi nihanja valut, uvozne omejitve, pomanjkanje možnosti transporta, strukturne spremembe podjetij (ang. outsourcing) in drugih. O pomanjkanju dela govorimo takrat, ko najmanj 10 odstotkov zaposlenih ni možno zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela.

Drugi predlog: zamrznitev minimalne plače

Članska podjetja z nemškim kapitalom v Sloveniji, ki delujejo v proizvodnem sektorju, močno podpirajo predlog o zamrznitvi minimalne plače. Zvišanje minimalne plače bi v trenutni situaciji znatno otežilo poslovanje podjetij.

Tretji predlog: preučitev začasnega znižanje stopnje DDV in dodatne razbremenitve plač

Članska podjetja predlagajo, da se preuči ukrep začasnega znižanja stopnje davka na dodano vrednost (DDV), ki je bil sprejet v Nemčiji. V Nemčiji je s 1. julijem 2020 začel veljati ukrep o začasnem znižanju DDV, v skladu s katerim je bila splošna stopnja znižana iz 19 na 16 odstotkov. Nižja davčna stopnja je bila spuščena s sedmih na pet odstotkov. Ukrep velja v Nemčiji do vključno 31. decembra 2020.

Hkrati predlagajo, da se preuči možnost dodatne razbremenitve plač, posebej najnižjih. Z znižanjem davka na plače bi razbremenili podjetja, tj. tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost v Sloveniji in v tujini. Podjetja pa bi privarčevani denar lahko namenila za naložbe in razvoj. Ker Slovenija spada med države z najbolj obdavčenimi plačami, bi nižja obdavčitev plač pomembno prispevala tudi k zvišanju konkurenčnosti Slovenije.