O-STA

Dan slovensko-nemškega gospodarstva 2021: "Epidemija je tako nemška kot slovenska podjetja spodbudila k hitrejšemu uvajanju digitalnih rešitev"

Dan slovensko-nemškega gospodarstva, ki je danes, v organizaciji Slovensko-nemške gospodarske zbornice in v partnerstvu z IEDC Poslovno šolo Bled potekal digitalno, je osvetlil tesne slovensko-nemške gospodarske odnose, kar je razvidno tudi iz tega, kako se gospodarstvi med seboj spodbujata, sta boljši in skupaj dosegata boljše rezultate. Govorci dogodka so bili enotni, da z razlogom govorimo, da je vsaka kriza tudi priložnost. Tako na področju čezatlantskih odnosov, kot tudi digitalne transformacije, nas bo aktualna kriza vodila k temu, da vidimo, kje smo ranljivi in kje moramo biti bolj inovativni. Pri tem bodo ključne tudi investicije - nov evropski finančni paket podpore, namenjen zelenemu dogovoru, se bo nanašal na digitalizacijo in zeleno prihodnost.

Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice je v svojem uvodnem nagovoru dejala: "Dan slovensko-nemškega gospodarstva je tradicionalni dogodek naše zbornice in prvič se je zgodilo, da se nismo mogli srečati v živo. A po drugi strani smo, z njegovo digitalno izvedbo dokazali, da lahko stvari izpeljemo tudi drugače, kar je ključnega pomena za čas, v katerem živimo. Letošnje leto praznujemo tudi 15 let obstoja naše zbornice in 25 let slovensko-nemških gospodarskih odnosov. Do sedaj smo naredili skupaj že kar nekaj pomembnih korakov in verjamem, da bomo tako ravnali tudi v prihodnje." Prof. dr. Danica Purg, ustanoviteljica in predsednica IEDC, Poslovne šole IEDC Bled, je v uvodni besedi izpostavila: "Situacija, s katero se srečujemo že leto dni, je marsikatero industrijo spremenila in številna podjetja postavila pred izzive, da rekonstruirajo svoje poslovanje. Tudi na naši šoli smo mogli marsikaj spremeniti. Danes dogodek pa bo pokazal, kako se lahko s težavami in izzivi krize spopademo skupaj."

Kot je dejal Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije je Slovenija napredovala na lestvici indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) na 16. mesto izmed 28 držav članic EU. "Napredovali smo v različnih aspektih, kot so npr. uporaba interneta, integracija digitalne tehnologije in nenazadnje tudi pri digitalnih javnih storitvah. Še vedno pa moramo precej napredovati, preden dosežemo raven najbolj digitalno razvitih držav na svetu. Preteklo leto je tudi pokazalo, da potrebujemo vse bolj povezano okolje in Slovensko-nemška gospodarska zbornica je tukaj eden izmed pomembnejših dejavnikov. Veselimo se, da bomo tudi v digitalni prihodnosti krepili slovensko-nemške gospodarske odnose."

Nj. Eks. Franc But, veleposlanik Republike Slovenije v Zvezni republiki Nemčiji je v pozdravnem nagovoru dejal, da v letošnjem letu vodi Slovenija Svet EU v triu skupaj z Nemčijo in Portugalsko, hkrati pa je tudi bilateralno strateško partnerstvo med Slovenijo in Nemčijo vse močnejše. "Slovenska in nemška podjetja že leta gradijo ta izjemen odnos; nemška podjetja zaupajo visokokakovostnim produktom, načinu dela in varnosti sodelovanja s slovenskimi podjetji. Glede na trenutno situacijo je potrebno biti vse bolj inovativen, saj to krepi naše dolgoročno strateško partnerstvo. Vse se odvija zelo hitro, bolj kot smo kadarkoli pričakovali. Nemška in slovenska podjetja ter nemška in slovenska vlada se zavedajo, da se svet spreminja in da je potrebno krepiti naše odnose."

"Potrebujemo novo definicijo čezatlantskih trgovinskih odnosov"

V okviru diskusije z naslovom Aktualni trendi v čezatlantskih trgovinskih odnosih in njihov vpliv na Nemčijo in Slovenijo je veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Slovenij, nj. eks. Adrian Pollmann dejal, da ni presenetljivo, da so bila zadnja štiri leta bila precej zahtevna in kar potrebujemo danes, je nov začetek. "Obrniti moramo novo stran in pomisliti na nekaj, na kar prej nismo mislili, da bo sploh potrebno. Ponovno je potrebno vzpostaviti zaupanje, ki mora zajeti vse: krizo zaradi pandemije Covid-19, gospodarski izpad, vlogo Kitajske in podnebne spremembe. Sedaj je čas, da ponovno začnemo z vzpostavitvijo odnosov, imamo partnerja na drugi strani Atlantika, ki vidi Evropo kot zaveznika. To ne pomeni, da ne bo izzivov in da ne bo težko, a težave rešimo najboljše, ko delamo skupaj. Prof. dr. Danilo Türk, bivši predsednik Republike Slovenije je ob tem izpostavil, da se spremembe dogajajo v širšem kontekstu kot samo v tehnološkem, zato poleg vzpostavitve zaupanja potrebujemo tudi vizijo. "V prvi vrsti je potrebno na novo definirati čezatlantske odnose in skleniti nov dogovor. Seveda, da je Amerika nazaj, kot pravi njen predsednik Joe Biden, a hkrati se je spremenila tudi Evropa in šla naprej. Na drugem mestu je pomembna tudi vročica okrevanja, pri čemer sem morajo tudi podjetja pripraviti na višjo inflacijo in potrošnjo v prihodnosti. In nenazadnje, glede na dejstvo, da sta Slovenija in Nemčija ekonomsko precej prepleteni, bi bilo za Slovenijo pametno, da bi sledila evoluciji in mišljenju Nemčije, da se bo lahko uspešno spopadala s čezatlantskimi odnosi."

Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe je izpostavila, da je te dni veliko stvari na kocki. "Ne govorimo le o ekonomskem vidiku ampak tudi o tem, kakšno prihodnost si želimo. Če želimo življenje, tako kot je, potem bi morali ravnati premišljeno. Evropa mora biti partnerica ZDA in ne, da na njih gleda kot na "velikega brata". Novo predsedstvo v ZDA in EU je jasno sporočilo, da želimo partnerstvo. Zagotovo bo potrebno veliko pogovorov in reorganizacije na številnih področjih, kot npr. v gospodarstvu in na področju trgovanja, ki tako za Ameriko kot Evropo predstavlja 1/3 BDP-ja. Nenazadnje govorimo o trajnostnosti in podnebnih spremembah, ki želijo zagotoviti zeleno prihodnost. Slednjega ne izpostavlja samo Evropa, ampak tudi Amerika in prav to je lahko tudi možnost, za začetek novega zelenega dogovora med njima.

Po besedah Boštjana Gorjupa, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije in finančnega direktorja BSH Hišni aparati d.o.o. je pandemija pokazala, kako ranljivi smo. "V gospodarskih odnosih bomo zagotovo priča regionalizaciji. Prehod na zeleno bo vse pomembnejši in vesel sem, da ga tudi nov predsednik ZDA jemlje resno. Digitalizacija, podnebne spremembe in pametne rešitve so po mojem mnenju ključne za gospodarski napredek. Ker je Slovenija izvozno orientirana država z veliko industrije, je za nas pomembno, da smo del EU in njene politike."

"Digitalizacija je vpeta v vse elemente poslovanja"

V okviru druge diskusije z naslovom Covid-19 vodi k spodbujanju digitalizacije podjetij v Nemčiji - kako se odzivajo slovenska podjetja?, je njen moderator Marko Derča, partner in vodja za digitalno transformacijo v CEE, pri A.T. Kearney uvodoma dejal: "Glede na raziskavo, ki smo jo opravili konec leta lani, smo opazili, da podjetja vse bolj sprejemajo digitalizacijo. Nimamo več pogovorov o tem, zakaj bi bila digitalizacija pomembna, temveč kako to izboljšati, uspešno integrirati in rešiti morebitne probleme. Digitalizacija je vpeta v vse elemente poslovanja, pred petimi leti smo se pogovarjali predvsem o zanimivih poslovnih modelih, sedaj pa se pogovarjamo, kako lahko podjetja dosežejo še več odličnosti na vseh področjih, torej ne le v zvezi s strankami, ampak tudi znotraj podjetja. Sprejemanje digitalnega pospeši in izboljša poslovni model podjetja."

Medeja Lončar, direktorica Siemensa Slovenija, predsednica uprave Siemensa Hrvaška in predsednica Združenje Manager je izpostavila, da nam je kriza Covid-19 pokazala pomen digitalizacije in na ta način omogočila drugi način delovanja. "Morali smo se prilagoditi čez noč in začeti delati od doma. Opazila sem da so podjetja, ki so že prej investirala v digitalizacijo, imela boljše možnosti za uspeh pri tem, vsaj iz tehnološkega vidika. Podjetja, ki so bila digitalizirana in so med seboj komunicirala so lažje uspela, medtem ko so tista, ki svojega poslovanja niso digitalizirala, so imela večje težave." Da so z digitalizacijo popolnoma spremenili in tudi zboljšali poslovanje je dejal Michał Wronka, generalni direktor Bayer Slovenija, vodja oddelka grozdov za farmacijo - balkanske države in Madžarska. "Digitalizirali smo komunikacijo s strankami, ki sedaj poteka preko splernih seminarjev (webinar-jev), spletnih sestankov, itd. Dva tedna po našem spletnem srečanju, ki je tematiziral naše sodelovanje s Kitajsko in privabil več tisoč farmacevtov, smo to ponovili s strokovnjaki iz Izraela in Srbije, ko smo jih nagovorili s tematiko o cepljenju. Oba dogodka sta bila zelo uspešna."

Valerija Špacapan Friš, generalna direktorica Schenker d.d. in podpredsednica upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice je povedala, da je digitalizacija podjetju omogočila, da so lahko vse njihove storitve ponudili tudi od doma. "V DB Schenker smo tako npr. uvedli poslovanje brez podpisa, pomemben pa je bil tudi prehod na spletno nakupovanje, in prav tukaj smo imeli prednost - ko smo imeli polno skladišče, smo se lahko posluževali tudi robotov, ki so precej olajšali delo."

Wolfram von Ohain, generalni direktor BSH Hišni aparati d.o.o. se je v diskusiji strinjal z omenjenim, a hkrati izpostavil: "Digitalni prehod ne bo nikoli uspešen, če ga ne bodo izvedli sposobni ljudje. Kaj sploh je digitalizacija? To je delo na procesu, zato je pomembno, da so vpleteni pravi ljudje, prava strategija, prava znamka in pravi pristop. Zakaj je bilo naše podjetje tako uspešno? Ker smo imeli vse našteto. Prav tako, kot je omenila Medeja Lončar, smo bili pripravljeni že pred pandemijo. Nam je z začetkom pandemije vzelo dve uri, da smo vse sodelavce poslali domov in vse procese izvajali od doma. To je bil res pomemben faktor, da smo bili v prodaji lahko vedno na voljo našim strankam. Ampak vseh teh ljudi ne bi mogli poslati domov, v kolikor podjetje ne bi slonelo na medsebojnem zaupanju. Tukaj je marsikatero podjetje naletelo na težave. Kultura podjetja je pomembnejša od procesa digitalizacije. V BSH smo že vrsto let naklonjeni tem vrednotam in razvijamo tudi takšno kulturo."

Kot je dejala Tanja Rupnik, vodja poslovnega razvoja v Evropi, Riko d.o.o., je bilo podjetje ob nastopu pandemije v polnem zagonu. "Izkoristili smo nove poslovne možnosti in uporabili različne digitalne opreme. Pred pandemijo smo že delali na projektu avtomatskega informacijskega sistema za skladiščenje in že pred krizo je bilo povpraševanje po takšnem sistemu visoko. Motivacija za pripravo takšnega projekta, je bila pomembna z ergonomskega vidika, pa tudi z vidika pomanjkanja delovne sile. Sedaj imamo projekt avtomatiziranega skladišča in upamo, da ga bom lahko v prihodnosti predstavili tudi širšemu trgu."

***

Slovensko-nemška gospodarska zbornica s sedežem v Ljubljani je del globalne mreže bilateralnih nemških gospodarskih zbornic, ki se nahajajo v več kot 90 državah po svetu. S ciljem spodbujanja trgovinskih in poslovnih odnosov med Slovenijo in Nemčijo je zbornica, od svoje ustanovitve leta 2006, prvi naslov za nemška podjetja in združenja glede informacij o slovenskem trgu in prvi naslov za slovenska podjetja ter združenja glede informacij o nemškem trgu.