O-STA

SZJ: Izšla je knjiga "Čudež leta 1984" - poklon lipicancem, jahačem Kobilarne Lipica in njihovemu uspehu na olimpijskih igrah v Los Angelesu

Predstavitev knjige.jpg: Predstavitev knjige Čudež leta 1984: (od leve) direktor Kobilarne Lipica Matej Oset, Stojan Moderc, Vito Avguštin in Ladislav Fabris. Foto: Tilen Cvetko.
OI 1984-2.jpg: Dušan Mavec in 627 Favory Wera IV na olimpijskih igrah 9. avgusta 1984. Foto: Osebni arhiv Suzane in Mirana Mavca.
LA25.jpg: Sanjska ekipa 80-ih let: na konjih (od leve) Alojz Lah, Stojan Moderc in Dušan Mavec, stojijo (od leve) Andrej Franetič, Georg Wahl in Ladislav Fabris. Foto: Osebni arhiv Ladislava Fabrisa.
LA16.jpg: Stojan Moderc in 596 Maestoso Allegra XXII med nastopom na olimpijskih igrah 8. avgusta 1984. Foto: Osebni arhiv Ladislava Fabrisa.
LA13.jpg: Alojz Lah in Stojan Moderc in pas de deux, predstava, s katero sta navduševala gledalce po Evropi. Foto: Osebni arhiv Alojza Laha.
LA08.jpg: Alojz Lah in 580 Maestoso Monteaura med nastopom na olimpijskih igrah 8. avgusta 1984. Foto: Osebni arhiv Alojza Laha

Neverjetni, a resnični zgodbi z začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so jahači Kobilarne Lipica na lipicancih zmagovali na mednarodnih turnirjih v dresurnem jahanju in se uvrstili na olimpijske igre v Los Angelesu leta 1984, je posvečena knjiga Čudež leta 1984. Nastala je izpod peresa Vita Avguština in izšla pri založbi Panika, danes pa jo je avtor tudi prvič predstavil bralcem.

V njej je zapisal in za prihodnje rodove ohranil spomin na doseženo 10. mesto v ekipni razvrstitvi na olimpijskih igrah v Los Angelesu, ki še danes predstavlja najvidnejši rezultat slovenskih jahačev na olimpijskih igrah - ne le v dresurnem jahanju, ampak v vseh konjeniških disciplinah. Obenem je to eden redkih olimpijskih nastopov z lipicanci v svetovnem merilu.

"Enostavno, nisem prenesel, da bi zgodbe, anekdote, uspehi, dogodki in ljudje, ki so pustili neizbrisen pečat na tem področju, odšli v pozabo," je Vito Avguštin dejal ob izidu knjige, ki je - ob skrbnem zbiranju podatkov in pogovorih s člani ekipe - nastajala več kot pet let.

Prepričan, da gre članom tedanje lipiške ekipe globok poklon in neizmerno spoštovanje, je njihovo zgodbo zapisal od začetka. Pravzaprav vse od leta 1947, ko se je v Kobilarno Lipica po drugi svetovni vojni vrnilo 11 lipicancev, s katerimi so na novo začeli rejo. Šele leta 1952 je bil v Lipici ustanovljen oddelek za visoko šolo jahanja in dresuro, ki pa je leta 1965 prenehal z delom. Nov začetek je nastopil leta 1973, leta 1980 - ob 400. obletnici kobilarne - pa se je začelo novo obdobje rasti. S spodbudo tedanjega direktorja kobilarne Andreja Franetiča in priznanega švicarskega trenerja Georga Wahla je pripeljalo do izjemnih uspehov v mednarodnem merilu in olimpijskega nastopa v Los Angelesu leta 1984.

Člani olimpijske ekipe so bili:

• Alojz Lah in lipicanski žrebec 580 Maestoso Monteaura,

• Dušan Mavec in lipicanski žrebec 627 Favory Wera IV,

• Stojan Moderc in lipicanski žrebec 596 Maestoso Allegra XXII,

• kot četrti oziroma rezervni član ekipe pa tudi Ladislav Fabris, ki je svojega lipicanca 627 Favory Wera IV posodil trenerju Dušanu Mavcu, saj njegov lipicanec zaradi poškodbe ni bil pripravljen na nastop.

Za dobro počutje konj v Los Angelesu je skrbel konjar Mladen Čolić, zagotovo pa je bil olimpijski nastop mogoče zaradi podpore in neomajne volje celotne ekipe Kobilarne Lipica, ki je prav tako predstavljena v knjigi. Tako so jahači z lipicanci premagali tudi ovire, ki so se sprva zdele nepremagljive.

"Leto dni pred olimpijskimi igrami se je poškodoval drugi najboljši konj in šele tri mesece pred začetkom iger je Dušan Mavec opravil kvalifikacije z rezervnim konjem. Zgolj dober mesec pred olimpijskimi igrami je tedanji jugoslovanski olimpijski komite dovolil, da lahko gredo lipiški jahači s svojimi lipicanci v Los Angeles - potem ko so sami zbrali denar za pot. Šest dni pred najpomembnejšo tekmo življenja je konj Stojana Moderca zašepal. Dva dni pred najpomembnejšo tekmo življenja so tega konja diskvalificirali, dan pozneje pa mu dovolili nastopati. Koliko neprespanih noči je to pomenilo, koliko stresa. Da, to, kar se je zgodilo v prvi polovici 80. let, še posebno pa na olimpijskih igrah leta 1984, je bil čudež," je prepričan Vito Avguštin.

Svoje vtise o tedanjih dogodkih sta na današnji predstavitvi knjige v Ljubljani delila tudi Stojan Moderc in Ladislav Fabris, ki kot glavni trener prenaša svoje znanje in izkušnje na mlajše rodove jahačic in jahačev Kobilarne Lipica. Direktor Kobilarne Lipica Matej Oset je pojasnil, da izid knjige potrjuje, da kobilarna živi tudi z zgodovino in olimpijskim duhom, ki je zelo pomemben tudi z vidika povezovanja in športa: "Knjiga Čudež leta 1984 zagotovo poudarja ključne vrednote, ki jih Kobilarna Lipica zagovarja. To so teamski duh, sodelovanje, zdrava konkurenčnost in pa seveda usmerjenost v lipicanca kot vrednoto, ki bi jo morali Slovenci in vsi tisti, ki cenijo šport, naravo in kulturo, razumeti."

S svojo prisotnostjo so poklon olimpijski ekipi pripravili tudi zasebni rejci lipicancev, povezani v Združenje rejcev lipicanca Slovenije, predstavniki Konjeniške zveze Slovenije in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec.

Povezava do izjav >>

Foto galerija >>