Zdravstveno opismenjevanje je proces, ki zahteva angažiranje ne samo zdravstva, ampak celotne družbe
Ob Evropskem tednu cepljenja
Zdravstveno opismenjevanje je proces, ki zahteva angažiranje ne samo zdravstva, ampak celotne družbe
Evropski teden cepljenja, ki ga to leto obeležujemo med 23. in 29. aprilom, se tokrat predstavlja s temo "leto cepljenja". V tem tednu želi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozoriti na zaskrbljujoč globalni upad stopnje cepljenja in potrebo po tem, da se nadoknadijo morebitni izpuščeni odmerki cepiva - kar je zlasti pomembno pri otrocih. Po več letih nazadovanja imunizacije, predvsem zaradi covida-19, si želi SZO javnost ozavestiti, da se bodo lahko za cepljenje odločali na podlagi dejstev.
Splošno stanje cepljenja v Sloveniji
V sklopu Evropskega tedna cepljenja je danes, 25. aprila, v Ljubljani na to temo potekala novinarska konferenca, na kateri sta strokovnjaka - Denis Baš, dr. med., spec. pediater in Zoran Simonović, dr. med., spec. javnega zdravja - govorila o splošnem stanju in trendih cepljenja v Sloveniji, o dobrih in slabih praksah v tujini ter pogledovala v prihodnost cepljenja.
Kot je poudaril priznani specialist javnega zdravja dr. Zoran Simonović, ki od oktobra 2020 vodi mariborsko območno enoto NIJZ, je imelo obdobje pandemije covida-19 določen vpliv tudi na izvajanje cepljenj v Sloveniji. "Kar se tiče cepljenja proti gripi, se v Sloveniji vsako leto za to obliko zaščite odloči veliko manj ljudi kot v večini ostalih evropskih držav, kljub temu da se v zadnjih letih delež cepljenih proti gripi tudi pri nas postopoma povečuje. V sezoni 2020/21 se je proti gripi v Sloveniji cepilo okoli 10 % celotne populacije, v sezoni 2021/22 pa okoli 8 %. V večini zahodnoevropskih držav se proti gripi cepi vsaj dvakrat več starejših prebivalcev. Tudi pri ostalih neobveznih cepljenjih, kot so cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, HPV in KME, je pri nas delež tistih, ki se cepijo, za okoli 10-30 % nižji kot v večini drugih evropskih držav."
Potrebno je povečati in poenostaviti dostop do cepljenja
Pristojne zdravstvene institucije priporočajo, da je pri osebah, ki so starejše od 65 let, stopnja precepljenosti proti gripi nad 75 %. Podatki Eurostata pa kažejo, da je pri nas precepljenost pri tej populaciji daleč od tega cilja, in sicer dosega le 25 %. "NIJZ je že pred nekaj leti pripravil predloge za izboljšanje precepljenosti proti gripi. Pomembno je, da je cepljenje proti gripi, vsaj za rizične skupine oseb, brezplačno. Potrebno je povečati in poenostaviti dostop do cepljenja ter hkrati povečati ozaveščenost ljudi o pomembnosti zaščite pred gripo, o dobrobitih in prednostih cepljenja, saj je gripa za nekatere lahko zelo nevarna okužba, cepljenje pa zelo varno in učinkovito. Cepljenje proti gripi lahko preprečuje težji potek bolezni in razne zaplete, do katerih okužba z virusom gripe lahko privede," še dodaja dr. Simonović.
Obstaja veliko primerov dobrih praks, ki bi jih lahko uvedli tudi v Sloveniji. Po besedah dr. Simonovića so se v tujini kot zelo učinkovite prakse izkazale možnost izvedbe cepljenja na stalno vzpostavljenih cepilnih mestih, ki obratujejo tudi v popoldanskem času in med vikendi, cepljenje z mobilnimi ekipami ter cepljenje izven zdravstvenih okoljih (npr. na delovnem mestu ali v šoli). Nekatere države določena cepljenja izvajajo tudi v lekarnah. Dobro vzpostavljeni sistemi elektronskega beleženja cepljenja pa omogočajo tudi avtomatizirano vabljenje oseb na cepljenje, ko je za te osebe glede na starost ali določene zdravstvene indikacije posamezno cepljenje priporočeno izvesti ali pa osvežiti s ponovnimi cepljenji.
Interes staršev in pediatrov je zdrav otrok
V Sloveniji je cepljenje predšolskih in šolskih otrok organizirano prek primarne pediatrične službe. Kot je na novinarski konferenci dejal priznani pediater dr. Denis Baš, zaposlen v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik kot vodja pediatričnega oddelka, je stopnja precepljenosti s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v zadnjih treh letih narasla in je bila v lanskem letu višja od 95 %, medtem ko je v letu 2016 znašala komaj 92 %. "Na drugi strani pa nam je zaradi pandemije in posledično organizacijskih težav pri zagotavljanju pravočasno opravljenih pregledov otrok v zadnjih letih upadla precepljenost s šestvalentnim cepivom (davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, hemofilus influence b in hepatitis B)."
V Sloveniji je zaradi številnih zavajajočih informacij, ki so se še okrepile s pandemijo, naraslo tudi število staršev, ki jih je cepljenja strah. "Ti starši potrebujejo več informacij in našega časa, da se odločijo za cepljenje. Zavedati se moramo, da je zdravstveno opismenjevanje proces, ki zahteva angažiranje ne samo zdravstva, ampak celotne družbe. Na tem področju nas čaka še veliko izzivov," opozarja dr. Baš.
Katera cepljenja bi si še želeli v prihodnje vključiti v program cepljenja v Sloveniji?
V zadnjih letih je bilo uvedeno brezplačno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) in pnevmokoknim okužbam, od lanskega šolskega leta pa je v 6. razredu omogočeno tudi brezplačno cepljenje proti HPV za dečke. "V Sloveniji pozdravljamo tudi brezplačno cepljenje proti gripi. Zagotovo si pediatri želimo, da bi lahko v okviru nacionalnega programa cepljenja vsem otrokom zagotovili tudi brezplačno cepljenje proti noricam in rotavirusnim okužbam. Razmisliti bo potrebno tudi o cepljenju proti meningokoknim okužbam," je še dodal dr. Baš.
Organizator novinarske konference je podjetje Swixx Biopharma d.o.o., Slovenija.
Reference:
· NIJZ, spremljanje precepljenosti, dostopno na: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/spremljanje-precepljenosti-deleza-cepljenih/, zadnji dostop April 2023
· Eurostat, spremljanje precepljenosti proti gripi, dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/ddn-20200915-1, zadnji dostop April 2023