Kakšen je inovativni javni sektor in zakaj predstavlja ključ do uspešnega razvoja?

V sredo, 21. junija 2023, so se na povabilo Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije na Ljubljanskem gradu zbrali priznani strokovnjaki z Norveške, Islandije ter iz Lihtenštajna in Slovenije, da bi raziskali vlogo javnega sektorja pri vzpostavitvi inovativnih ekosistemov. Predstavljene odlične prakse vpeljave inovativnosti v javno upravo v severnih deželah dokazujejo, da je prav inovativen javni sektor tisti, ki lahko odigra ključno vlogo pri spodbujanju razvoja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Prvi koraki v to smer so že vidni tudi v Sloveniji.

Mednarodna konferenca "Inovativni smo že 5000+" je ponudila izjemen nabor znanj in vpogled v številne praktične primere, tuji in domači strokovnjaki, odločevalci in deležniki v javnem sektorju pa so skozi okrogle mize in panelne razprave izmenjevali menja in ideje. Mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, je kot gostiteljica konference uvodoma podala enega glavnih poudarkov z izjavo, da je odgovornost vseh, ki delujejo v javnem sektorju, še posebej pa političnih odločevalcev, da vzpostavijo okolje za spodbujanje inovacij, ob tem pa ponudijo tudi stimulativen zakonodajni okvir.

Zavedanje o pomembnosti predstavljene tematike je pokazala tudi udeležba ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, ministrice za digitalno preobrazbo dr. Emilije Stojmenove Duh in ministra za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandra Jevška, ki so si bili enotni, da je pogoj za oblikovanje učinkovitega inovativnega ekosistema povezovanje, sodelovanje in stalno pridobivanje znanj in kompetenc vseh ključnih deležnikov, poleg javnega sektorja še gospodarstva, raziskovalnih in izobraževalnih organizacij ter nevladnih organizacij. Pri tem je ministrica Ajanović Hovnik poseben poudarek namenila predstavitvi Stičišča za oblikovanje politik, v katerem bodo vsi našteti deležniki v sodelovanju oblikovali in testirali inovativne politike in javne storitve za spodbujanje prehoda v krožno ter nizkoogljično gospodarstvo in družbo. Minister Jevšek je izpostavil, da bodo tudi v aktualni perspektivi za razvoj in inovacije namenjena znatna sredstva, ministrica Stojmenova Duh pa je napovedala popolno digitalizacijo javnih storitev, ki za državljane predstavlja največjo korist.

Prisotne sta pozdravila tudi častna gosta, veleposlanica Kraljevine Norveške Trine Skymoen, ki je izrazila zadovoljstvo nad rezultati leto dni trajajočega projekta, sofinanciranega s sredstvi mehanizmov, ki predstavljata prispevek Norveške, Islandije in Lihtenštajna k zeleni in vključujoči Evropi (Norveški FM in FM EGP) ter poudarila, da je zaključna konferenca izjemna priložnost za povezovanje in nadgrajevanje znanj, in Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljanaz besedami, da je Ljubljana izjemno inovativno mesto prav po zaslugi župana Zorana Jankovića, ki je z izkušnjami iz gospodarstva popolnoma prenovil delovanje javne uprave. Kot novost je ob nastopu prvega mandata najprej k sooblikovanju vizije mesta do leta 2025 povabil meščane, kot enega zadnjih pomembnih projektov za Ljubljano, pa je podžupan izpostavil vzpostavitve plovnih poti po Ljubljanici in njihove vključitve v javni potniški promet.

Glavni govorec na konferenci dr. Thomas Hoholm, vodja Oddelka za strategijo in podjetništvo in izredni profesor na BI Norwegian Business School je kot strokovnjak s področja inovacijskih in podjetniških ekosistemov poudaril pomen močne institucionalne podpore, gospodarstvo in akademska sfera pa se morata tesneje povezovati ne le preko raziskovalno-razvojnih projektov, temveč tudi preko skupnih pobud za razvoj kompetenc. Pomembno vlogo inovacijskih ekosistemov je osvetlil tudi dr. Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Pametni in zeleni prehodi, za katere si prizadevamo, so po njegovem mnenju brez reorganizacije in spremembe vedenja gospodarskih deležnikov v smeri dopolnjevanja neizvedljivi.

Javni sektor v EU predstavlja več kot 25 % zaposlitev, je izpostavil dr. Damjan Kavaš, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja. Ni le pomemben delodajalec, temveč tudi glavni ponudnik storitev in vir javnih naročil. Namesto drobljenja in dodeljevanja odgovornosti posameznim področjem politike, potrebujemo sodobno, inovativno in učečo javno upravo s spremenjenim sistemom upravljanja, saj le taka lahko koristi tako podjetjem kot državljanom. Odličen primer podporne prakse predstavlja delovanje Nacionalnega programa za inovativno naročanje na Norveškem. Programska direktorica Ingjeborg Harto je pojasnila, da je njihova glavna naloga pomagati javnemu sektorju, da z javnimi naročili razvije več inovacij, dobaviteljem pa nuditi podporo pri iskanju novih poslovnih priložnosti v javnem sektorju. Javne organizacije lahko namreč svoje storitve za državljane najučinkoviteje posodobijo ravno s pomočjo krepitve sodelovanja z gospodarstvom v fazi krepko pred izdajo javnih razpisov, da bi lahko s strani dobaviteljev prejele ponudbe za čim boljše rešitve, slednjim pa omogočila stabilnejše pogoje za razvoj.

Pomembne korake v smer povečevanja kreativnosti in inovacij, so že naredili na Ministrstvu za javno upravo, predvsem s projektoma Inovativen.si in Laboratorij politik, ki sta ju predstavili dr. Staša Mesec in Genovefa Ružić. Oba uvajata inovativne pristope in načine dela in sta namenjena povečevanju učinkovitosti in kakovosti dela javne uprave.

Dobre prakse so z udeleženci delili različni strokovnjaki, med njimi Daði Rúnar Pétursson iz javne agencije Ríkiskaup, osrednje agencije za javna naročila na Islandiji, ki se je iz reaktivne prelevila v proaktivno storitveno organizacijo, ki spodbuja sinergije med javnimi naročili in inovacijami tudi tako, da priporočajo odločanje za nakupe v smeri inovativnih rešitev, skrbijo za boljše poznavanje priložnosti za inovacije v javnem sektorju in olajšujejo poti do konkurenčnih naročil, vse s ciljem spodbujanja splošne družbene rasti.

Simon Tribelhorn, izvršni direktor Združenja bank Lihtenštajna, je predstavil zanimiv sistem zasebnih vlaganj v inovativno podjetništvo, usmerjeno v trajnostno gospodarstvo, ki nadgrajuje nacionalno financiranje. Sistem cenijo številni ozaveščeni vlagatelji, ki si želijo zelenih naložb, start-up podjetja se z dodatno finančno injekcijo uspešneje razvijajo, kumulativni učinek pa je pozitiven za celotno družbo.

Miha Škerlavaj, prodekan in redni profesor na Ekonomski Fakulteti, Eva Pandora Baldursdottir z Mestne občine Reykavik, Arian Debeljak, vodja službe za digitalizacijo MOL, Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR in Thorey Einarsdottir, namestnica direktorja Znanstvenega parka Islandske univerze, so na okroglih mizah prispevali zanimive poglede na različne vidike inovacij v javnem sektorju, ki segajo od digitalizacije in trajnosti do razvoja politik in urbanega načrtovanja, Martin J. Matt iz Kreativagentur iz Lihtenštajna pa je še poudaril, da ima le inovativno komuniciranje resnično moč ozaveščanja družbe o trajnostnih temah.

Inovacijska konferenca je svetlila številne priložnosti, ki jih predstavlja vpeljava inovativnosti v javni sektor. S sodelovanjem priznanih govornikov in združevanjem različnih strokovnjakov je dogodek že prispeval k vzpostavljanju inovativnega ekosistema, ki je nujen za uspešen razvoj.

Dogodek je ob slovenski soudeležbi sofinanciran s prispevkom Norveškega finančnega mehanizma in finančnega mehanizma EGP 2014-2021, ki predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.