11.-13. junij, evropski teden trajnostne energije

V ospredju letošnjega evropskega tedna trajnostne energije so trajnostne rešitve za izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in prikaz vloge mest pri spodbujanju pozitivnih sprememb. Dogodki v tem tednu so priložnost za predstavitev in razpravo o razvoju novih politik ter najboljših praksah in svežih idejah, ki spodbujajo prehod EU na podnebno nevtralno in konkurenčno gospodarstvo, temelječe na trajnostni energiji.

Za uspešen razvoj novih politik so ključni kakovostni podatki o razmerah na področju ravnanja z energijo. Pomembno vlogo pri spremljanju in upravljanju porabe električne energije imajo napredni merilni sistemi. Ti zagotavljajo podatke o porabi električne energije v realnem času, to pa uporabnikom omogoča sprejemanje raznovrstnih odločitev. Na podlagi teh informacij lahko npr. gospodinjstva načrtujejo energetsko intenzivna opravila v obdobju pred konico porabe ali po njej ter s tem pripomorejo k razbremenitvi elektroenergetskega sistema. Ker je električna energija v času manjših obremenitev sistema cenejša, s tem tudi znižajo svoje stroške.

Po drugi strani lahko distribucijska podjetja ob pomoči naprednih merilnikov učinkoviteje načrtujejo in upravljajo distribucijo energije. Zaradi hitrejšega zaznavanja prekinitve dobave energije se lahko hitreje odzovejo na izpade, optimizirajo delovanje omrežja ter učinkoviteje iščejo ravnovesje med dobavo in povpraševanjem po energiji. Povečana operativna učinkovitost koristi tako potrošnikom kot ponudnikom distribucijskih storitev, saj skrajša čas izpadov in v splošnem izboljša zanesljivost delovanja omrežja.

Večina uporabnikov opremljenih z naprednimi merilnimi napravami

Po podatkih Agencije RS za energijo je bilo konec leta 2022 z naprednimi merilnimi napravami v distribucijskem sistemu opremljenih 92 % uporabnikov, 89 % pa jih je bilo dejansko povezanih v daljinski zajem merilnih podatkov.

Poraba električne energije, izmerjena z naprednimi merilniki, je bila v 2023 manjša kot tri leta prej. To je bila tudi posledica povečane samooskrbe gospodinjstev z električno energijo, pridobljeno iz sončne energije, ki je gospodinjstvo ni oddalo v distribucijski sistem, temveč porabilo zase.

V 2016, prvem letu priključevanja naprav za samooskrbo na omrežje, je bilo po podatkih omenjene agencije priključenih 135 naprav za samooskrbo s skupno močjo 1,1 MW. Štiri leta pozneje je bilo na novo priključenih 3.957 naprav s skupno močjo skoraj 51 MW; skupno je tako obratovalo 8.641 naprav za samooskrbo z močjo 103 MW in povprečno priključno močjo 11,9 kW. V 2022 se je število priključenih naprav za samooskrbo povečalo za 12.140 (s skupno priključno močjo skoraj 154 MW), na 27.382, njihova skupna priključna moč je znašala 349 MW, povprečna priključna moč pa 12,7 kW.

V zadnjih letih (2020-2023) so gospodinjstva v Sloveniji mesečno porabila med 215 in 400 GWh električne energije.

V mestni občini Ljubljana se je mesečna poraba električne energije v gospodinjstvih v tem 4-letnem obdobju gibala med 28 in 45 GWh, v mestni občini Maribor pa med 10 in 22 GWh. V obeh mestnih občinah je poraba električne energije pričakovano najmanjša v poletnih mesecih, največja pa v zimskih.

Izmed preostalih mestnih občin, v katerih ne presežejo 14 GWh na mesec, je bila poraba največja v mestni občini Koper, najmanjša pa v Slovenj Gradcu (do 4 GWh).

Napredni merilniki so torej pomembno sredstvo pri spodbujanju varčevanja z energijo ter za izboljšanje upravljanja omrežja in opolnomočenje potrošnikov, da bodo sprejemali smiselne odločitve o svoji porabi energije. Z napredkom tehnologije bodo napredni merilniki najverjetneje imeli vse pomembnejšo vlogo pri oblikovanju porabe električne energije tudi v prihodnosti.