Ob mednarodnem dnevu barij

Ljubljana in Izmir združujeta moči v boju proti suši in za ohranjanje mokrišč

Zadnjo nedeljo v juliju smo kot vsako leto obeležili mednarodni dan barij, ki so izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter za blaženje podnebnih sprememb. Na robu urbanega območja Ljubljane leži Ljubljansko barje, edinstveno mokrišče, ki zahteva premišljeno ravnanje in zaščito pred napredujočo sušo, še bolj pa to velja za ogroženo delto reke Gediz v bližini mesta Izmir. Letos pomladi sta se mesti preko programa pobratenja turških mest z evropskimi povezali v projektu Upravljanje s sušo in ohranjanje mokrišč za trajnostno urbano prihodnost. S turškimi partnerji znanja in izkušnje izmenjujejo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), Mestna občina Ljubljana (MOL) in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Glavni cilj sodelovanja je ustvariti močno trajnostno vez med Izmirjem in Ljubljano z okrepitvijo dialoga in izmenjavo strokovnega znanja o obvladovanju suše in ohranjanju mokrišč. Želijo si povečati odpornost obeh mest proti suši, razviti lokalne strategije za njeno obvladovanje in ozaveščati o pomenu mokrišč kot sta delta reke Gediz v Izmirju in Ljubljansko barje, še posebej kmetovalce in mlade.

Posledice napredujoče suše in pomen ohranjanja mokrišč

Samo v zadnjih dveh desetletjih so Združeni narodi ocenili, da je suša prizadela 1,5 milijarde ljudi in povzročila gospodarsko škodo v višini najmanj 124 milijard dolarjev (Urad Združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč, 2021). Podnebne spremembe bodo predvidoma povečale trajanje in intenzivnost suše, povečevanje povpraševanja po vodi ob napredujoči urbanizaciji pa bo še naprej raslo. Ranljivost mest za sušo se v številnih regijah, predvsem v južni Evropi, povečuje.

Mokrišča, ki jih človek že stoletja regulira, zasipuje in izsušuje, predstavljajo ključen vir vode v sušnih obdobjih, med poplavami zadržujejo vodo in delujejo kot naravne razlivne površine, ki varujejo urbane predele, obenem pa veljajo za pomemben ponor ogljika. Danes njihov pomen že veliko bolje razumemo, zato se tudi odnos do njih spreminja.

Fokus akcijskega načrta sta delta reke Gediz v Turčiji in Ljubljansko barje

Turčija je med državami, ki jo podnebne spremembe pospešeno dohajajo. Po turških podnebnih scenarijih, ki temeljijo na globalnih podnebnih modelih, naj bi se do leta 2100 temperatura povečala za do 6°C, padavine pa do leta 2050 upadle za 250-300 mm. Delta reke Gediz na robu Izmirja je eno največjih in najbolj ogroženih mokrišč v Turčiji in širše.

V Ljubljani in Ljubljanski urbani regiji se izzivi urbane in ruralne suše povečujejo. Ob zadnji večji suši leta 2022 je bilo v Mestni občini Ljubljana v povprečju uničenih več kot 30 odstotkov običajne letne proizvodnje posameznih pridelkov, tako da je septembra istega leta na podlagi sklepa Uprave

Republike Slovenije Mestna občina Ljubljana začela zbirati prijave škode, vezane na sušo. V urbanem okolju Ljubljane so bila najbolj prizadeta drevesa, zato je bil zastavljen poseben režim zalivanja. Vsakoletni pojav vročinskih valov pa najhuje občutijo prebivalci Ljubljane. Mesto aktivno vzpostavlja ukrepe za trajnostno ohladitev mestnih površin. Poleg kratkoročnih rešitev, kot so pršilni sistemi in pitniki, katerih število se vsako leto povečuje, Ljubljana aktivno sledi svoji politiki stalnega povečevanja zelenih površin in drugih inovativnih rešitev in ostaja eno najbolj zelenih mest Evrope. Ob tem je pomembno izpostaviti in ozaveščati o pomembnosti mokrišč kot naravnih zadrževalnikov vodnega vira.

Na južnem robu Ljubljane leži 150 m2 veliko ravninsko območje, ki je največje in najpomembnejše območje nižinskih mokrišč v Sloveniji. Ljubljansko barje spada med območja Nature 2000, z njim pa upravlja javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Na Barju sodi med pomembnejša območja Naravni rezervat Iški morost, v katerem se prepletajo značilna barjanska življenjska okolja. Je mozaik ekstenzivnih vlažnih travnikov, ki jih je vzpostavil in jih vzdržuje DOPPS z namenom ohranjanja ogroženih travniških vrst rastlin in živali, testiranja in promocije naravi prijaznega upravljanja vlažnih travnikov ter izobraževanja splošne in strokovne javnosti. Pri tem sodelujejo s prostovoljci in lokalnimi kmeti.

V projektnem sodelovanju z Izmirjem si lahko mesto Ljubljana obeta dragocena znanja s področja učinkov suše, predvsem pa specifična znanja, ki lahko koristijo zaščiti Ljubljanskega barja kot ugodnega območja za kmetovanje, izdelan pa bo tudi akcijski načrt za upravljanje s sušo in ohranjanje mokrišča.

RRA LUR, mesto Ljubljana in DOPPS vse, ki vas omenjene tematike zanimajo, v prostore Mestne hiše v Ljubljani 4. septembra 2024 vabijo na konferenco Spopadanje s sušo in ohranjanje mokrišč, dan zatem pa na voden potep po Ljubljanskega barju z obiskom koliščarskih naselij, Iškega morosta in barjanskih oken. Program konference in študijskega obiska si lahko ogledate na spletni strani www.rralur.si.

Projekt financira Evropska Unija v okviru programa TTGS-II: Town twinning / Pobratenje med mesti Turčije in EU - II (Pobratenje za zeleno prihodnost). Za vsebino te spletne strani je odgovorna izključno RRA LUR in ne odraža nujno stališča Evropske unije.