Otvoritev multimedijske razstave mednarodno priznane umetnice Lile Prap v Galeriji sodobne umetnosti Celje bo po otvoritvi pospremljena še s predvajanjem dokumentarnega filma v o umetnici v Mestnem kinu Metropol

V Galeriji Hodnik isti dan še otvoritev razstave Bojane Križanec. Oba projekta sta del novega ciklusa Iz domačih ateljejev ter del Dnevov kulture 2010

Celje, 2. februar 2010, Zavod Celeia Celje - Center sodobnih umetnosti Celje vabi v petek, 5. februarja 2010 na otvoritev dveh večmedijskih razstav, ki se uvrščata v ciklus "Iz domačih ateljejev". V Galeriji Hodnik ob 18.00 odpiramo večmedijsko razstavo Bojane Križanec z naslovom Metla, kladivo, grmada. Ob 19.00 pa multimedijsko razstavo "Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap. Kustosinja razstave o Lili Prap, ki bo na ogled do 28. 2. 2010, je mag. Alenka Domjan. Po otvoritvi se bomo prestavili v Mestni kino Metropol kjer se bo ob 20.00 odvijala projekcija dokumentarnega filma o Lili Prap, režiserja Aleša Šege in scenaristke Tanje Roženbergar Šega. Obe razstavi se uvrščata v osrednji program Dnevov kulture 2010. Medijski pokrovitelj Dnevov kulture 2010 je Novi Tednik & Radio Celje.

O ciklusu "Iz domačih ateljejev"

Umetniki širšega celjskega prostora so v zadnjem desetletju nedvomno pomembni soustvarjalci družbene in nasploh naše kulturne klime. V njih prepoznavamo sile, ki jih je potrebno upoštevati kot posamični in hkrati kolektivni duh javnega ter hkrati kot vez med periferijo in večjimi, tudi mednarodnimi centri. V ciklus "Iz domačih ateljejev", ki se navezuje na njihovo svežo produkcijo in produkcijo posameznikov v prerezu daljšega obdobja, namenjamo v vsakem tekočem letu dva termina.

BOJANA KRIŽANEC: Metla, kladivo, grmada (večmedijska razstava)

Otvoritev razstave: petek, 5. 2. 2010 ob 18.00 v Galeriji sodobne umetnosti Celje - galeriji Hodnik

Razstava bo na ogled do 10. 2. 2010

Bojana Križanec skozi zgodovinske usedline in s poudarkom na hierarhičnem odnosu med "njo" - "njim" in družbo preizprašuje podobo ženske v sodobni družbi. Dotika se njene stigmatizacije kot spopada posameznice z miselnostjo, ki zatira drugačnost, izjemnost, zavračanje podrejenosti, prestopanje meja določenih s predsodki in družbenimi stereotipi. V procesu dela, ki poteka skozi performans, obarvan z ikonografijo spolnosti in postavljen v kontekst patriarhalne družbe, se dotika aktualnih dimenzij ženske v sodobni družbi. Vendar je performans samo dejanje, določeno s koncepti časa, ki stoji za njenimi fotokolaži in instalacijami. Je pomembna veščina, ki skozi akt nedolžnih gest ustvarja prehode za delo z drugimi mediji, ki ji omogočajo trajni vizualni zapis z namenom narediti preteklost zopet prisotno.

V projektu jo zanima zgodovinski pojav "čarovništva", katerega so v 13. stoletju razglasili za krivoverstvo in s tem za zločin z vidika cerkvenega nauka in civilnega prava. Procesi, povezani s čarovništvom na Slovenskem niso bili redki, največ jih je bilo v drugi polovici 17. stoletja, zadnji veliki se je končal leta 1701. Vloga spola je še danes v zahodnih družbah močno obremenjena s celo vrsto težav, ki so se razrasle v krivice, pa tudi obojestransko nasilje. Med nje gotovo sodijo vidni socialni problemi žensk in tudi vidne težavnosti uveljavljanja v javnih sferah. Zato čarovništvo, ki ga umetnica v projektu "Metla, kladivo, grmada" obravnava ni neko mesto izven sodobnega družbenega sveta, temveč je mesto zgodovinske predstave "ženske narave" v sodobni družbi, takšne, kakršno so izumili srednjeveški teologi in kasnejše psihiatrične teorije v 19. stoletja, ki so še danes prisotne (histerija, labilnost).

Bojana Križanec bo na razstavi predstavila nekaj domišljijskih situacij, ki jih je cerkev v preteklosti označila za čarovniško dejanje (npr.ženska, ki je moškim kradla spolovila in jih skrivala na drevo, da so tam živeli kot ptički v gnezdih, čaranje mleka iz zemlje, neurja...), pa tudi nekaj karizmatičnih ženskih podob, ki v samoironičnih situacijah ustvarjajo binarno podobo ženske: kot žene, partnerke, matere (zvestoba, skrbnost) in ljubice (seksualnost).

Bojana Križanec (1973) diplomantka kiparstva na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani. Samostojno je razstavljala mdr. Galeriji erotike Račka, v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu, v Galeriji DLUM in v Galeriji Media Nox v Mariboru, v Hodniku Galerije sodobne umetnosti Celje ter na številnih skupinskih razstavah mdr. večkrat na Ex -tempore keramike v Piarnu, kjer je tudi prijela nagrado za najbolj izvirno delo, na razstavi Sublimno v kiparstvu v Mestni hiši v Ljubljani, Portret in avtoportret v Umetnosti galeriji Maribor itd.

"Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe LILE PRAP (multimedijska razstava)

Otvoritev razstave: petek, 5. februar 2010 ob 19. uri

kustosinja razstave: mag. Alenka Domjan

Kino Metropol: dokumentarni film LILA PRAP po otvoritvi razstave, ob 20. uri

(avtor in režiser Aleš Šega, scenaristka Tanja Roženbergar Šega, montaža in pomočnik režiserja Jaka Kovač, avtor glasbe Gašper Piano)

Razstava bo na ogled do 28. 2. 2010.

Ustvarjalnost Lilijane Praprotnik (Lile Prap) gotovo ne sodi v "mehko žensko inačico", ki je tako značilna za slovenske ilustratorke in pisateljice otroških zgodb. Njene podobe in zgodbe so vsakdanje, preproste, na nek način celo lapidarne. Odvijajo se hkrati in enakovredno na likovnem (ilustracija, slikarstvo) in literarnem (poezija, proza in informativna literatura) prizorišču, predvsem pa so mikavne za širše medijske stvaritvi (animacijo, igro, glas). Izhajajo iz ugotovitve, da je podobe in pomene mogoče najbolje razumeti v poenostavljeni likovni strukturi, predvsem pa besedni igri, ki ustvarja igrivost in razpoloženje komičnega. Zato njen likovni in literarni izraz izključuje vsakršne akcente "dekorativno pripovednega" in rastoč iz univerzalnega, splošnega in objektivno resničnega sveta, ustvarja abecedarij "enostavnih likov" z izrazito subjektivnim nabojem. A globlje gledano, v vseh teh jasnih, otroško očarljivih oblikah in barvah, ki se sintetično povezujejo z besedo, zaznamo skrite pomene: mrežo nagovorov in vprašanj z neštetimi odgovori, prepletenimi s prav tako neštetimi impulzi invencije.

Razstavo bomo snovali v scenski postavitvi, primerni za predstavitev originalnih ilustracij, lutk ter digitalnih printov posameznih likov z besedili. Poslušali bomo radijsko igro za otroke Kosmata žaba (zgodba pripoveduje o zelo samoljubni, zelo napihnjeni žabi, ki si od dobre vile izprosi kožuh, s katerim bi rada očarala gozdne živali, produkcija TV-RADIO-SLO, program ARS, leto 2000), gledali japonske animacije iz serije GAO GAO BUUU (po knjigi Zakaj?), ki na duhovit način razkrivajo lastnosti posameznih živali, hkrati pa tudi znanstveni logiki zastavljajo vprašanja; na TV bomo spremljali lutkovno predstavo Zakaj? (v priredbi besedila, režiji, likovni zasnovi lutk po motivih Lile Prap, scene in kostumov Barbare Bulatović in Barbare Stupica, izvedba Luktovno gledališče Ljubljana, 2005) in si ob otvoritvi ogledali dokumentarni filmi, ki govori o vsestranski ustvarjalki - Lili Prap.

Lilijana Praprotnik (Lila Prap) je gotovo ena pomembnejših ustvarjalk avtorskih slikanic. Prva knjiga, za katero je napisala besedilo in jo v celoti ilustrirala, so bile Živalske uspavanke, nato pa knjiga Zakaj, ki se je uvrstila tudi v učne programe v Nemčiji, Franciji, Avstraliji in še nekaterih drugih državah. V letu 2008 so Japonci po knjigi zakaj posneli 26 delov risane serije, prav tako je bila že dvakrat nominirana za Andersenovo nagrado (2006 in 2008), ki ji po domače pravijo tudi mala Nobelova nagrada za literaturo in za katero vsako leto nominirajo 40 otroških in mladinskih pisateljev in ilustratorjev. Prav tako je bila nominirana za nagrado Astrid Lindgren (2006, 2007 in 2008), prejela je Levstikovo in Smrekarjevo nagrado, leta 2002 pa nagrado za najlepšo knjigo. Dobila je tudi mednarodno častno priznanje IBBY za ilustracijo. Prevodi njenih knjig se uvrščajo med najbolj priljubljena dela za otroke, tako po likovni kot po literarni plati. Dela so izšla v več kot tridesetih džavah po svetu: Argentina, Avstralija, Avstrija, Bolgarija, Češka, Danska, Francija, Grčija, Hong Kong, Hrvaška, Indonezija, Italija, Izrael, Japonska, Kanada, Kitajska, Koreja, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Norveška, Nova Zelandija, Poljska, Romunija, Srbija, Španija, Švica, Tajska, Tajvan, Velika Britanija, Združene države Amerike. Njene ilustracije so bile razstavljene v prestižnih galerijah doma in po svetu. Zadnja leta se posveča izključno ustvarjanju otroških avtorskih slikanic, njeno delo prisotna pa je tudi v otroških revijalnih izdajah.

Dokumentarni film o Lili Prap

Ogled dokumentarnega filma: Mestni kino Metropol, petek, 5. 2. 2010 ob 20.00

Lila Prap

(SLO, 2009)

Režija: Aleš Šega

Scenarij: Tanja Roženbergar Šega

Montažer in pomočnik režiserja: Jaka Kovačič

Avtor glasbe: Gašper Piano

Dokumentarni film Lila Prap govori o prelomnem trenutku vsestranske umetnice in ustvarjalke Lilijane Praportnik Zupančič.

Projekcijo je prijazno omogočil Mestni kino Metropol.

fotomaterial:

Avtorica dela: Lilijana Prapotnik Zupančič

Več info: mag. Alenka Domjan, kustosinja, tel.: 03 42 65 156, mobi: 051 681 995 , e-mail:alenka.domjan@celje.si ter galerija.celje@siol.net