Cepljenje je najučinkovitejša zaščita proti nekaterim nalezljivim boleznim
Ljubljana, 23. 4. 2010 - Jutri se začenja evropski teden cepljenja, ki je namenjen zlasti poudarjanju pomena cepljenja in ga obeležujemo že od leta 2005. Raziskave namreč kažejo, da je v prizadevanjih za boljšo kakovost življenja prav cepljenje prineslo človeštvu največje koristi. Z njim so bile že premagane črne koze, kmalu se pričakuje izkoreninjenje otroške paralize. Zmanjšuje se tudi število zbolelih za drugimi nalezljivimi boleznimi, nenehno pa potekajo raziskave in razvoj novih cepiv, s katerimi bi bolje zavarovali zdravje ljudi.
Uspešen program cepljenja predšolskih in šolskih otrok
Slovenija ima vzpostavljen uspešen nacionalni program cepljenja predšolskih in šolskih otrok, ki se letno posodablja glede na epidemiološko situacijo; ves čas sledimo novim strokovnim spoznanjem in razvoju novih cepiv. Program je univerzalen in za vse otroke brezplačen ter vključuje cepljenja proti desetim nalezljivim boleznim, cepi pa se večina otrok. Kot rezultat tega se nekatere nalezljive bolezni pri nas ne pojavljajo več. Tako že več desetletij nimamo bolnikov z davico ali otroško paralizo in tudi ne tetanusa pri otrocih. V zadnjih desetih letih smo zabeležili tudi samo posamezne primere ošpic, rdečk in mumpsa.
Premalo ljudi cepljenih proti gripi
Žal je precepljenost proti nekaterim drugim boleznim v Sloveniji zelo nizka in zaostaja za povprečjem v državah Evropske unije (EU). Delež cepljenih proti gripi v skupinah z večjim tveganjem za težji potek bolezni, na primer pri starejših osebah in kroničnih bolnikih, je zelo nizek (v zadnjih letih okrog 30%), kar nas uvršča na dno lestvice držav EU. Lani se je tudi proti pandemski gripi cepilo le nekaj več kot 103.000 ljudi. Boljši je bil odziv na cepljenje proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV), ki je od lanskega septembra za šestošolke brezplačno in opravljeno v okviru sistematskega pregleda. Doslej se je s prvim odmerkom cepila približno polovica šestošolk.
Cepiva so kakovostna, učinkovita in varna
Vsa cepiva, ki so v uporabi v Sloveniji, so bila preizkušena in so dokazano kakovostna, učinkovita in varna. Na podlagi dokumentacije, ki dokazuje, da so koristi cepljenja s določenim cepivom večje od tveganj, ki jih prinaša bolezen, proti kateri cepimo, jim je dovoljenje za promet izdala Evropska agencija za zdravila (EMA). Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) beležimo vse neželene učinke, ki se pojavijo po cepljenju (vendar so lahko s cepljenjem povezani tudi samo časovno in ne vzročno) in v zadnjih letih smo le redko zabeležili neželen učinek, zaradi katerega bi bilo potrebno bolnišnično zdravljenje.
Nalezljive bolezni še grozijo, upanje oprto na razvoj cepiv
Izkušnje kažejo, da so cepljenja prinesla ogromno koristi ne le za posameznika, temveč za vse človeštvo. Toda napačno bi bilo sklepati, da smo vojno z nalezljivimi boleznimi že dobili. Zaradi velike mobilnosti ljudi in blaga, čedalje večjega števila ljudi z okrnjeno imunostjo in nagle rasti odpornosti mikrobov proti antibiotikom se bomo vse teže spopadali z nevarnimi okužbami. Na to opozarjajo ugledni strokovnjaki in mednarodne organizacije, ki največ upanja, da lahko z optimizmom zremo v prihodnost, opirajo na čim hitrejši razvoj cepiv proti nalezljivim boleznim, ki grozijo celo s pandemsko razsežnostjo.
Dodatne informacije:
Nuša Gantar
Tel. št.: 01/2441 572
E-pošta: nusa.gantar@ivz-rs.si