Intervju z prim. doc. dr. Alenko Kraigher, nacionalno koordinatorko cepljenja

"CEPLJENJE JE NAJUČINKOVITEJŠA ZAŠČITA PRED BOLEZNIMI, KI SO LAHKO ZELO NEVARNE - CELO USODNE"

24. aprila 2010 se začenja Evropski teden cepljenja. Njegov namen je poudariti pomembnost cepljenja. Zakaj je cepljenje tako zelo pomembno?

Raziskave kažejo, da je v prizadevanjih za boljšo kakovost življenja prav cepljenje prineslo največ koristi ne le za posameznika, temveč celemu človeštvu. Z njim so bile že premagane črne koze, kmalu se pričakuje izkoreninjenje otroške paralize. Zmanjšuje se tudi število zbolelih za drugimi nalezljivimi boleznimi, nenehno pa potekajo raziskave in razvoj novih cepiv, s katerimi bi bolje zavarovali zdravje ljudi. Cepljenje je namreč najučinkovitejša zaščita proti boleznim, ki so lahko zelo nevarne, celo smrtne. Vendar kljub dobrim rezultatom ne smemo počivati na lovorikah. Ugledni strokovnjaki opozarjajo, da se bomo zaradi velike mobilnosti ljudi in blaga, čedalje večjega števila ljudi z okrnjeno imunostjo in nagle rasti odpornosti mikrobov proti antibiotikom vse teže spopadali z nevarnimi okužbami. Zato si moramo še naprej prizadevati za čim boljšo precepljenost in za razvoj novih cepiv.

Skozi zgodovino naj bi s programi cepljenja po svetu izkoreninili že kar nekaj hudih bolezni. Kdaj se je v Sloveniji začelo cepljenje in katere bolezni smo doslej s precepljenostjo uspešno pregnali?

Slovenija ima vzpostavljen uspešen nacionalni program cepljenja predšolskih in šolskih otrok, ki se letno posodablja glede na epidemiološko situacijo; ves čas sledimo novim strokovnim spoznanjem in razvoju novih cepiv. Program je univerzalen in za vse otroke brezplačen ter vključuje cepljenja proti desetim nalezljivim boleznim, cepi pa se večina otrok. Kot rezultat tega se nekatere nalezljive bolezni pri nas ne pojavljajo več. Tako že več desetletij nimamo bolnikov z davico ali otroško paralizo in tudi ne tetanusa pri otrocih. V zadnjih desetih letih smo zabeležili tudi samo posamezne primere ošpic, rdečk in mumpsa. Žal pa je precepljenost proti nekaterim drugim boleznim v Sloveniji (zlasti pri cepljenjih, ki niso obvezna) vseeno zelo nizka in zaostaja za povprečjem v državah Evropske unije (EU). Delež cepljenih proti gripi v skupinah z večjim tveganjem za težji potek bolezni, na primer pri starejših osebah in kroničnih bolnikih, je zelo nizek (v zadnjih letih okrog 30%), kar nas uvršča na dno lestvice držav EU. Lani se je tudi proti pandemski gripi cepilo le nekaj več kot 103.000 ljudi. Boljši je bil odziv na cepljenje proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV), ki je od lanskega septembra za šestošolke brezplačno in opravljeno v okviru sistematskega pregleda. S prvim odmerkom je bila cepljena približno polovica šestošolk.

Program cepljenja ima v Sloveniji visoko prioriteto. Slovenski parlament je sprejel Zakon o nalezljivih boleznih, s katerim je določil varovanje pred nalezljivimi boleznimi s cepljenjem. Katera cepljenja so v Sloveniji na voljo?

Poleg že omenjenega nacionalnega programa cepljenja predšolskih in šolskih otrok, ki se letno posodablja in vključuje cepljenje proti desetim nalezljivim boleznim, je na voljo tudi precej neobveznih cepljenj. Med njimi bi rada izpostavila cepljenje proti gripi, ki je zelo pomembno zlasti za ljudi s povečanim tveganjem za težji potek bolezni, in cepljenje proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV), ki je z letošnjim šolskim letom za šestošolke postalo brezplačno. Pa seveda tudi cepljenje proti pneumokoknim okužbam, proti rotavirusni driski in ne nazadnje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki ga priporočamo vsem, ki so veliko v naravi.

Zakaj je po vašem mnenju zanimanje za cepljenja, ki niso obvezna še vedno tako majhno?

Pri nas se najbrž še premalo zavedamo, kako nevarne so lahko bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem. Najbrž ljudje, ko smo zdravi (in cepimo predvsem zdrave ljudi), raje verjamemo, da se "meni ne more nič zgoditi". Ne razmišljamo o tem, da bi nas lahko doletelo kaj hudega. Poleg tega med ljudmi še vedno kroži veliko neresnic o cepljenju, češ da so cepiva neučinkovita ali celo nevarna. Vsa cepiva, ki imajo pri nas dovoljenje za promet, so kakovostna, varna in učinkovita; težave, ki jih morda lahko prinašajo, so bistveno manjše od njihove koristi.

V zadnjih letih je bilo veliko govora o varnosti cepiv. Kdo v Sloveniji zagotavlja varnost cepiv in kako lahko ljudje sami preverijo, ali je cepivo varno?

Cepivo mora, preden stopi v uporabo, pri pristojnih institucijah dobiti dovoljenje za promet. Vsa cepiva, ki so v uporabi v Sloveniji, so bila preizkušena in so dokazano kakovostna, učinkovita in varna. Na podlagi dokumentacije, ki dokazuje, da so koristi cepljenja z določenim cepivom večje od tveganj, ki jih prinaša bolezen, proti kateri cepimo, jim je dovoljenje za promet izdala Evropska agencija za zdravila (EMA) ali slovenska Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) beležimo neželene učinke, ki se pojavijo po cepljenju (vendar so lahko s cepljenjem povezani le časovno in ne vzročno) in v zadnjih letih smo le redko zabeležili neželen učinek, zaradi katerega bi bilo potrebno bolnišnično zdravljenje. Ljudje pa se lahko o sestavi cepiv in morebitnih neželenih učinkih prepričajo tudi pri izbranem zdravniku, pri cepiteljih ali na spletnih straneh EMA in JAZMP.

Katero izmed neobveznih cepljenj bi priporočali ljudem v posameznih življenjskih obdobjih?

Cepljenje je pomembno v vseh življenjskih obdobjih. Za otroke je zelo pomembno, da so cepljeni že v prvih mesecih življenja in preden gredo v vrtec oziroma v šolo. Cepljenje proti gripi, denimo, priporočamo vsem, saj gre za zelo nalezljivo bolezen, ki je lahko nevarna predvsem za ljudi, ki imajo povečano tveganje za težji potek (bolniki s kroničnimi boleznimi in starejši od 65 let). Zdravi naj se torej proti gripi ne cepijo le zato, da ne bodo zboleli sami, temveč tudi zato, da ne bodo okužili koga, ki se mu bolezen lahko nevarno zaplete. Cepljenje proti gripi je pomembno tudi za zdravstvene delavce, saj tako zavarujejo sebe in svoje bolnike. Zlasti deklicam pa seveda svetujemo tudi cepljenje proti okužbam s HPV, ki je za šestošolke opravljeno v okviru sistematskega pregleda. Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb v svetu in tudi v Sloveniji. Podatki kažejo, da se vsaj polovica ljudi, ki so spolno aktivni, v življenju okuži s HPV. Trajne okužbe s HPV lahko v redkih primerih povzročijo raka na materničnem vratu - pa tudi nekatere druge rake, ki so lahko tudi usodni. Za okužbo s HPV ni zdravila, zdravi se lahko le bolezni, ki nastanejo kot njihova posledica.

Za preprečevanje pnevmokoknih okužb (pnevmokoki povzročajo pljučnico, pa tudi vnetje srednjega ušesa) priporočamo cepljenje s pnevmokoknim cepivom. Vsem, ki so pogosto v naravi, pa priporočamo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Ne smemo pozabiti tudi na cepljenje proti tetanusu, ki je hudo nevarna bolezen.

Kje v Sloveniji se lahko ljudje cepijo?

Cepljenje predšolskih in šolskih otrok izvajajo imenovani pediatri in šolski zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah. Odrasli se lahko vsaj proti gripi in proti tetanusu cepimo tudi pri izbranem zdravniku. Posebne ambulante za potnike imajo na območnih zavodih za zdravstveno varstvo, kjer cepijo proti boleznim, ki prežijo na nas, ko odpotujemo na druge celine, cepijo pa tudi proti steklini, klopnemu meningoencefalitisu, proti gripi in drugim boleznim.

Kaj bi svetovali ljudem, ki se odločajo za cepljenje?

Ljudem svetujem, da zdravnika vprašajo vse, kar jih zanima glede cepiva, cepljenja in neželenih učinkov. Zdravniku naj povedo o morebitnih alergijah, jemanju drugih zdravil in zdravstvenem stanju. Sicer pa naj na cepljenje pridejo pravočasno, pred začetkom kroženja virusov gripe, pred pojavom klopov v naravi, pred potovanjem, pred nastopom tveganega dela, pred vstopom v vrtec ali šolo, in ne, če so akutno bolni, denimo prehlajeni, z virozo, angino ipd. Vsekakor pa vsem polagam na srce, da je cepljenje zares pomembno in velika priložnost, da se zares učinkovito zaščitimo proti nevarnim, lahko celo usodnim boleznim.