Upravljanje trajnostnega razvoja - kaj lahko vsak zase in vsi skupaj naredimo za večjo blaginjo vseh?

Koper, 24. maja 2010 - Na Fakulteti za management Koper Univerze na Primorskem je v petek potekala razprava z naslovom Izhodna ali trajnostna strategija: Kje je prihodnost Slovenije?, ki je podala zanimive poglede na trajnostni razvoj Slovenije in njegovo upravljanje. Ugledni sogovorniki so se strinjali, da je bilo v naši državi preveč časa namenjenega strategijam, premalo pa je bilo ukrepov in aktivnosti tistih, ki bodisi snujejo, odločajo ali/in delujejo v skladu z vrednotami trajnostnega razvoja.

Dekanja izr. prof. dr. Anita Trnavčevič je v uvodu poudarila, da je Fakulteta za management Koper zelo zgodaj zaznala vprašanja, ki se povezujejo s trajnostnim razvojem. Skupaj s Fakulteto za humanistične študije Koper in Visoko šolo za zdravstvo Izola je (so)oblikovala magistrski študijski program Upravljanje trajnostnega razvoja, ki je akreditiran in bo prvič izveden v prihajajočem študijskem letu. Program bo prispeval k boljšemu razumevanju širšega družbenega in naravnega okolja, globalizacijskih procesov in potreb trajnostnega razvoja tako z vidika vrednot družbe kot sodobne t.i. zelene tehnologije.

Okroglo mizo je moderiral izr. prof. dr. Roberto Biloslavo, profesor na Fakulteti za management Koper in prorektor za študijske zadeve Univerze na Primorskem, njegovi sogovorniki pa so bili dr. Lučka Kajfež Bogataj, svetovno priznana klimatologinja in profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Anton Mlinar, filozof in raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in Fakulteti za humanistične študije Koper, Sebastjan Šik, vodja službe za odnose z javnostmi Luke Koper, d. d., dr. Janez Šušteršič, profesor ekonomije na Fakulteti za management Koper, Jurij Kobal, direktor in soustanovitelj podjetja Oikos, d. o. o., in Aleksander Batič, ustanovitelj Inštituta za družbeno odgovornost INTERSO.

"Na Zemlji imamo omejeno količino vode, zemlje in zraka. V času Prešerna ni bilo potrebno razmišljati o trajnostnem razvoju, ko je bilo samo milijarda ljudi, danes pa so drugi časi, potreben je vzdržni razvoj, ko se ravnaš po načelu - jaz sicer bi lahko vzel, porabil in imel, a ne bom, se bom vzdržal, ker so naravne dobrine omejene", je povedala dr. Lučka Kajfež Bogataj in poudarila, da moramo sprožiti dialog med ljudmi, da bodo vsi lahko več soodločali, tudi mladi. Ob vseh izhodnih in drugih strategijah si moramo razjasniti, kaj sploh hočemo. Mnenje ugledne klimatologinje je, da vsaka strategija mora vsebovati okoljske dimenzije, pri katerih bi morali izpostaviti prav energijsko učinkovitost.

Dr. Anton Mlinar je poudaril, da na prihodnost v nobenih pogledih ne smemo pozabiti in da je slednja bila močno prizadeta prav zaradi preobilja vsega, kar smo razvili v zadnjem času. In najhujše je spoznanje, da poti nazaj ni. Manjka pa nam tudi socialno pridobljenega medgeneracijskega znanja, prepletenega z interdisciplinarnostjo na področju razvoja.

Ekonomist dr. Janez Šušteršič, ki je tudi soustvarjalec ene od izhodnih oziroma trajnostnih strategij Slovenije, je bil jasen, da strategije so, a gre hkrati tudi življenje naprej in potrebno je razmisliti, kaj pomeni sprejeti ukrepe, če so poti ljudi drugačne. Kriza je signal, da je nekaj narobe, da je šel splet dogodkov v napačno smer. Ponujajo se nam različni pogledi. Ideja uravnoteženega razvoja, poudarja tri dimenzije - ekonomsko, socialno in okoljsko, ki se med seboj ne smejo omejevati, ampak krepiti.

V Luki Koper že nekaj časa posvečajo pozornost trajnostnemu razvoju in življenju s pristaniščem v lokalnem prostoru in širše. V ta namen so tudi finančno podprli pripravo skupnega študijskega programa na primorski univerzi, saj bo tako Luka Koper kot tudi druga slovenska in mednarodna podjetja in organizacije potrebovale vedno več strokovnjakov z znanjem in zmožnostjo presojanja (tehnoloških) rešitev za potrebe trajnostnega razvoja. Le temu v obmorskem okolju posvečajo še toliko večjo pozornost, je dejal Sebastjan Šik.

Jurij Kobal je izpostavil, da je prav čas krize velika priložnost, ki je ne smemo izpustiti, da uresničimo nekaj velikih izzivov svetovnega razvoja, ki so povezani predvsem z upravljanjem in vodenjem. Potrebno pa je ustvariti dialog, poslušati ideje mladih, se pogovarjati, ne pa se pustiti tokom vsakdanjih problemov.

Soustvarjalec vseslovenske čistilne akcije "Očistimo Slovenijo v enem dnevu" Aleksander Batič pa apelira na družbeno odgovornost, kjer ljudje stopijo skupaj in izkoristijo pozitivne naboje družbe. Meni, da se morata teorija in praksa tesno prepletati, saj bomo le tako lahko sledili ideji "od zibke do zibke". Poudaril je, da je vsak od nas najprej odgovoren zase in za svoja dejanja in potem navzven.

V diskusiji je bilo izpostavljeno, da posameznih akterjev ni (več) oziroma da ne zadoščajo za reševanje kompleksnih problemov in izzivov na področju upravljanja trajnostnega razvoja. Potrebujemo ustrezno usposobljene ljudi, ki bodo znali upravljati trajnostni razvoj in pri tem upoštevati različne vidike in sestavine razvoja: ekonomskega, okoljskega s prostorskimi in socialnega z razvojnimi komponentami, kar vodi do novih pogledov in metod ravnanja. Nenazadnje s tem pripomoremo tudi k večji blaginji v prihodnosti, je strnil misli izr. prof. dr. Roberto Biloslavo. Govorniki so se strinjali, da je potrebno v današnjem času razmišljati o alternativah, ki bi prispevale k razvoju ekokapitalizma oziroma ekosocializma ter imeti tudi več srednjeročnih izhodnih strategij. Udeleženci okrogle mize so sodelovali v polemični razpravi ter podali tudi svoja videnja o razvojnih smereh in korakih, katerim bi morala slediti naša država.