Rezultati izvajanja programa Svit

ODZIVNOST PROGRAMA SVIT SKORAJ 54-ODSTOTNA

Med posameznimi občinami razlike glede odzivnosti velike

Ljubljana, 8. september 2010 - Program Svit - državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki ga koordinira in v sodelovanju s partnerji izvaja Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) - se je na državni ravni začel izvajati aprila 2009. Program je zastavljen kot učinkovito sredstvo za zmanjševanje bremena raka na debelem črevesu in danki. Odzivnost na vabilo v program se precej izboljšuje, saj je bila v prvi polovici letošnjega leta 54%, kar je precej več kot v lanskem letu, ko je znašala 37 %. Med občinami so glede odzivnosti velike razlike - najvišja odzivnost je kranjski regiji, najnižja pa v murskosoboški. Najbolj odzivni so v občini Logatec, kjer se je v program vključilo več kot 73 % povabljenih, najmanj pa v občini Hodoš, in sicer le 13%.

Nižja odzivnost je bila na začetku izvajanja programa pričakovana. "Vsak nov preventivni zdravstveni program potrebuje nekaj časa, da se vzpostavi zaupanje vanj. Tako celovit program kot je SVIT pa zahteva tudi aktiven odnos posameznika do lastnega zdravja " je povedala Marija Seljak, direktorica IVZ in dodala: "Danes vemo, da mnoge rake lahko preprečimo z osnovni preventivnimi ukrepi. Državni presejalni programi, ki so na voljo, pa omogočajo posamezniku, odkrivanje morebitne prikrite bolezni, v stadiju, ko je verjetnost ozdravitve zelo velika."

Pravočasno odkrivanje predrakavih sprememb ključno za preprečevanje bolezni

Breme raka na debelem črevesu in danki je velik javnozdravstveni problem. "Pojavnost se zvišuje iz leta v leto in dosega že številko blizu 1400 novih rakov na debelem črevesu letno, umrljivost je še vedno visoka," je poudarila Mojca Gruntar Činč direktorica Direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje (MZ) in nadaljevala: "Le približno 12 % raka na debelem črevesu in danki odkrivamo v zadnjem desetletju v zgodnji fazi, ko je zdravljenje učinkovito in preživetje dobro. Vsi ostali raki pa so odkriti, ko je bolezen razširjena regionalno ali zaseva v oddaljene organe. V teh primerih je zdravljenje manj učinkovito, kakovost življenja je slabša, stroški zdravljenja pa izredno visoki." Bolezen lahko v začetnih stadijih zelo uspešno zdravimo, če pa odstranimo predrakave spremembe - polipe, pa celo preprečimo, zato je zgodnje odkrivanje izrednega pomena.

Visok odstotek ugotovljenih predrakavih sprememb med testiranimi

V letu 2009 je bilo v program povabljenih več kot 171.000 oseb, izjavo o sodelovanju pa je vrnilo dobrih 36 odstotkov (61.000) povabljenih. Analizirali so blato približno 44.000 oseb, od tega je bilo skoraj 6 odstotkov pozitivnih. Do konca leta 2009 je bilo tako izvedenih 1.616 kolonoskopij, od tega je bil rak odkrit pri dobrih 7 odstotkih oseb (118), pri tretjini (538) pa so bili odkriti napredovalni adenomi (polipi), ki predstavljajo predrakave spremembe. V zgodnjem stadiju bolezni, ko dodatno onkološko zdravljenje ni potrebno in so tako preživetje kot pogoji za nadaljnjo kakovost življenja odlični, je bil rak odkrit v dobrih 71 odstotkih. "Ti izidi so zelo obetavni in predstavljajo veliko razliko od stanja pred začetkom izvajanja presejalnega programa, ko je bilo nad 80 % rakov na debelem črevesu in danki odkritih v napredovalni fazi bolezni," je dejala Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in dodala: "Že v lanskem letu je tako Svit mnogim rešil zdravje in življenje. Petletno preživetje bolnikov z rakom na debelem črevesu je pri omejeni obliki bolezni 95 %, pri regionalno razširjeni obliki 72 %, pri raku debelega črevesa z oddaljenimi metastazami pa le 8 %. Pri raku danke so te razlike še večje."

Odzivnost v program se izboljšuje tudi zaradi promocijskih aktivnosti

V letošnjem letu se je odzivnost v programu v primerjavi z lanskim letom precej izboljšala. "Od 1. januarja do 30. junija 2010 je bilo v program povabljenih 169.498 oseb. V program je vstopilo skoraj 54 % povabljenih, ki so nam poslali izjave, da bodo v programu sodelovali in smo jim na podlagi te izjave poslali komplete za odvzem vzorcev blata," je zadovoljna Jožica Maučec Zakotnik z IVZ. Za povečanje odzivnosti je bila izdelana strategija komunikacijskih dejavnosti, v lanskem letu pa se je izoblikovala tudi razvejana struktura podpornikov programa - pokrovitelja Programa Svit, predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in številnih zdravstvenih delavcev, nevladnih organizacij in posameznikov.

Rezultati odzivnosti po regijah ključni za nadaljnje načrtovanje

Analiza odzivnosti po zdravstvenih regijah je pokazala najvišjo odzivnost vabljenih v program v zdravstveni regiji Kranj (57,84 %) in najnižjo v Murski Soboti (47,44 %). Veliko večje kot razlike po regijah, so razlike pri vključevanju v program po posameznih občinah. Tako se je v občini Logatec v program vključilo nad 73 % povabljenih, v občini Hodoš pa manj kot 13%. Najslabše se na vabila v program odzivajo prebivalci Štajerske in Pomurja, najbolje pa prebivalci Gorenjske. Nad 70 % povabljenih se je v program vključilo v občinah Žiri, Logatec, Trzin in Idrija, najbolj kritično neodzivni pa so v občinah Kobilje (17,78 %) in Hodoš (12,90 %). "Mreža javnozdravstvenih regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo bo usmerjala svoje delovanje v ciljano promocijo odzivnosti v Program Svit v tistih okoljih, kjer je odzivnost najnižja. Podporo v promociji programa bodo izvajali tudi znotraj zdravstvenih domov, tako v zdravstveno-vzgojnih centrih kot,tudi pri osebnih zdravnikih, predstavnikih lokalnih oblasti, županih in drugih mnenjskih vodij v lokalnem okolju.Posebej pomembno prepričevalno vlogo imajo osebe, ki so jim odkrili raka na debelem črevesu in danki znotraj Programa Svit ter so pripravljene javno spregovoriti in povedati svojo zgodbo o pravočasno odkritem raku," je poudarila Mojca Gruntar Činč z MZ.

V prihodnosti načrtno, celostno delovanje

Zdravstvene delavce in vse podpornike programa pa v prihodnosti čaka še veliko dela, da bi vsem prebivalcem Slovenije zagotovili enake pogoje za zdravje. V občinah s kritično nizko odzivnostjo bo potrebno načrtno, celostno delovanje, da bi se ljudem bolje predstavilo problem raka na debelem črevesu in danki, nevarnost te bolezni in pomen sodelovanja v Svitu ter jih opogumilo za aktivno sodelovanje pri skrbi za lastno zdravje. "Da je vključenost 70 % ciljne populacije v Program Svit realen cilj, ki si ga moramo prizadevati čim prej doseči na ravni vse države, dokazujejo občine, ki so ta cilj že dosegle ali celo presegle. Njihov dosežek je vreden občudovanja! Za ta cilj se moramo truditi vsi - družba v celoti in vsak posameznik," je zaključila Jožica Maučec Zakotnik z IVZ.

Naraščanje bremena raka je globalni izziv, je na koncu poudarila Marija Seljak z IVZ, zato je vključevanje v mednarodne aktivnosti za njegovo obvladovanje izrednega pomena. V okviru Evropskega partnerstva za boj proti raku ima Slovenija vodilno vlogo, IVZ pa konkretno koordinira skupno ukrepanje, ki bo v naslednjem triletnem obdobju povezalo aktivnosti vseh držav članic Evropske unije.

O PROGRAMU SVIT

Kaj je Program Svit?

Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki.

Kaj Svit omogoča?

Svit omogoča odkrivanje prikritih krvavitev v blatu in po potrebi še natančnejšo preiskavo črevesa, ki pojasni vzrok prikrite krvavitve in načrtuje takojšnje učinkovito zdravljenje odkritih bolezenskih sprememb.

Komu je Svit namenjen?

Svit je namenjen vsem prebivalcem Slovenije med 50. in 69. letom starosti, ki imajo temeljno zdravstveno zavarovanje.
Zakaj je Svit pomemben?

Rak na debelem črevesu in danki je druga najpogostejša vrsta raka, za katero vsako leto zboli 1400 ljudi, približno 700 jih zaradi bolezni umre. Pogosto se bolezen dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov, zato je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno. S Svitom se lahko raka odkrije dovolj zgodaj, da je zdravljenje še uspešno. Svit na leto tako reši najmanj 200 življenj in prepreči razvoj 300 rakov.

Dodatne informacije:

Služba za odnose z javnostmi

Nuša Gantar

Tel. št.: 01/2441 479, E-mail: nusa.gantar@ivz-rs.si

Mitja Vrdelja

Tel. št.: 01/2441 572, E-mail: mitja.vrdelja@ivz-rs.si