Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora 2010

PREPREČEVANJE SAMOMORA JE NALOGA CELOTNE DRUŽBE

Ljubljana, 10. september 2010 - Obeležitev letošnjega svetovnega dneva za preprečevanje samomora poteka pod geslom "Mnogo obrazov, mnogo krajev: Preprečevanje samomora po vsem svetu" (Many Faces, many Places: Suicide Prevention Across the World). Namen letošnjega gesla je poudariti, da je samomor izrazito osebno dejanje in da se okoliščine, ki do njega vodijo, med posamezniki razlikujejo. Prav tako se na različnih koncih svetu lahko razlikujejo razlogi in motivi za samomorilno vedenje.

Svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga sta ga leta 2003 prvič razglasila Svetovna zveza za preprečevanje samomora (IASP - International Association for Suicide prevention) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), je priložnost za izboljšanje zavedanja o problemu samomora, zmanjšanje stigme, povezano z njim, in kar je najpomembnejše, informiranje širše javnosti o tem, da je samomor oblika prezgodnje umrljivosti, ki se jo da preprečevati.

Samomor v Sloveniji

Če Slovenijo v umrljivosti zaradi samomora primerjamo z drugimi evropskimi državami, opazimo, da sodi med bolj ogrožene države. Razlogi za to so različni, večina pa je takih, na katere lahko vplivamo. V letu 2009 je količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev na leto) v Sloveniji znašal 21,9 (34,69 za moške in 9,4 za ženske), kar je v primerjavi s prejšnjim letom (2008) nekoliko višje, vendar še vedno mnogo pod povprečjem ostalih let. Na povišanje količnika je vplival predvsem določen porast samomorov v severovzhodni in obalni regiji. Razmerje med moškimi in ženskami umrlimi zaradi samomora je bilo v letu 2009 3,6:1, kar pomeni, da se je na vsak ženski samomor zgodilo 3,6 moških samomorov.

"Preprečevanje samomorov je naloga celotne družbe, ki se je moramo zavedati skozi vse leto. Pomembno je, da poiščemo ustrezno strokovno pomoč, če pri sebi ali pri kom od svojih bližnjih opazimo znake stiske ali imamo občutek, da iz situacije ne najdemo izhoda. V času stiske ne bodimo sami, obrnimo se na svojce ali prijatelje, svoje težave nekomu zaupajmo," je poudarila doc. dr. Saška Roškar z Inštituta za varovanje zdravja. Pomoč je na voljo pri osebnem zdravniku, psihologu, psihiatru, v času akutne stiske pa tudi pri dežurni zdravniški službi.

Nekaj kontaktnih podatkov kamor se lahko obrnete za pomoč v stiski

112 Reševalna služba

01 520 99 00 Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)

080 116 123 Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; 24h na dan)

080 12 34 TOM, telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro)

Dodatne informacije:

Služba za odnose z javnostmi

Mitja Vrdelja

Tel. št.: 01/2441 572, E-mail: mitja.vrdelja@ivz-rs.si

Nuša Gantar

Tel. št.: 01/2441 479, E-mail: nusa.gantar@ivz-rs.si