Direktor ARRS-ja: med znanostjo in gospodarstvom v Sloveniji so povezave!

Koper, 20. decembra 2010 - Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) dr. Franci Demšar je pretekli četrtek na razpravi poudaril, da med znanostjo in gospodarstvom obstajajo povezave, ki pomembno prispevajo k slovenskem gospodarskem razvoju. Odličnost in relevantnost raziskav sta ključna cilja h katerim stremijo na ARRS-ju prek raznih mehanizmov. Glavni izziv prihodnosti za povečevanje inovativnosti in komercializacije znanja na univerzah in inštitutih bo ustvariti okolje, kjer bodo raziskovalci dovolj motivirani za ustvarjanje presežkov. Hkrati pa priskrbeti in razvijati ustrezno zakonodajno in drugo podporo, so ključne ugotovitve opravljene študije o ukrepih za spodbujanje in večjo učinkovitost znanstveno-raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, ki so jo izvedli raziskovalci primorske univerze. In ravno pri motivaciji raziskovalcev namerava ARRS proaktivno delovati s spremembami točkovanj za projekte v smeri večjega poudarka točkovanj za sodelovanje z gospodarstvom.

Tematska razprava Slovenski raziskovalci na razpotju, ki je potekala na Fakulteti za management Koper Univerze na Primorskem je soočila poglede strokovnjakov o tem ali si resnično želimo sodelovanja znanosti in gospodarstva ter patentiranja na tem področju. In kaj nas motivira in katere so ključne ovire, da (ni)smo mednarodno primerljivi.

Po številu znanstvenih objav in citatov (na milijon prebivalcev) je Slovenija v samem vrhu razvitih držav. Ena od pomanjkljivosti Slovenije je naravnanost znanstvenega raziskovanja, ki je predvsem bazično usmerjeno, manj pa temelji na izsledkih uporabe v gospodarstvu. Za slednje pa je predvsem krivo pomanjkanje osebne motivacije raziskovalcev, je pokazala raziskava, ki so jo opravili raziskovalci koprske fakultete v sodelovanju s podjetjem Alianta, d. o. o. "K povečanju motiviranosti raziskovalcev za patentiranje in sodelovanje s prakso ter komercializacijo njihovega dela bi zagotovo doprineslo spremenjeno točkovanje ARRSja, bolj pregledno in vnaprej urejeno stimulativno nagrajevanje navedenih dejavnosti (tako finančno kot nefinančno), manj administracije in boljša vsebinska, tehnična ter administrativna podpora delodajalcev v vseh fazah patentno-raziskovalnega procesa" je povzel ugotovitve študije prodekan za znanstveno-raziskovalno delo dr. Mitja Ruzzier. Eden izmed ključnih ukrepov za povečevanje mednarodne uspešnosti in konkurenčnosti slovenskih raziskovalcev pa je povezovanje in koordinirano delo vseh vrst in nivojev institucij, koncentracija podpore pri prijavi in zaščiti intelektualne lastnine, nadaljnje poudarjanje aplikativnosti raziskav ter njihova koncentracija na področjih, kjer Slovenija lahko dosega konkurenčne prednosti je izpostavila mag. Urška Zelič s podjetja Alinata, partnerja omenjenega projekta.

Primer uspešnega prenosa znanstveno-raziskovalnega dela v konkreten izdelek je prikazal dr. Nejc Šarabon, ki uspešno prepleta vlogo raziskovalca, inovatorja in podjetnika. Proučuje področje kineziologije, medicine in meroslovja ter na tem področju skozi lastne raziskave plasira na trg inovativne koristne produkte.

Pravnica mag. Elizabeta Zirnstein s Fakultete za management Koper pa je predstavila raziskovalno-razvojne projekte skozi oči pravnika, pri čemer je poudarila predvsem pomen vnaprejšnje ureditve vprašanj glede lastništva rezultatov RR projektov, kadar se ti varujejo s pravicami intelektualne lastnine. Z nekaj ilustrativnimi primeri je pokazala, zakaj je vprašanje pravic intelektualne lastnine v RR projektih tako pomembno, po predstavitvi zakonodaje, ki ureja vprašanje alokacije pravic in dolžnosti med sodelujoče v RR projektih pa je podala smernice njihovega urejanja v pogodbah med partnerji projekta.

Razpravo je povezoval inovator, raziskovalec in profesor dr. Borut Likar, predstojnik katedre za inoviranje in management tehnologij na Fakulteti za management Koper in imetnik naziva "prometej znanosti" za odličnost v komuniciranju 2009, katerega je prejel ravno za izboljševanje javnega razumevanja raziskav in inovacij. Slednji je ob zaključku poudaril, da je z vidika inovativnosti slovenskih podjetij malo "velikih zgodb" (Akrapovič, Pipistrel itn.), zato pa moramo biti toliko bolj ponosni na številne uspešne manjše zgodbe, ki so rezultat tesne povezanosti inovativnosti in raziskovanja. Mednarodne raziskave jasno potrjujejo, da podjetja, ki so bolj inovativna, dosti prej premagujejo gospodarsko in finančno krizo. Slovensko gospodarstvo premore kar nekaj drobnih in manjših izboljšav, manjkajo pa nam prebojne nove rešitve in veliki poslovni modeli.

UP Fakulteta za management Koper