Sodelovanje koprske banke in fakultete - od besed h konkretnim dejanjem

Koper, 14. januarja 2011 - Banka Koper in Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem sta včeraj podpisali pogodbo o sodelovanju, ki pomeni utrditev povezanosti in hkrati zavezo k prehodu iz načelnega povezovanja h konkretnim projektom na področju izobraževalne, raziskovalne in svetovalne dejavnosti. Tovrstna sodelovanja so dober primer vključevanja in povezovanja gospodarstva ter akademske sfere, še posebej v regiji in širše, kjer sta obe zelo pomembno vpeti, kar lahko prispeva k razvoj za vse; sta med drugim izpostavila predsednik uprave g. Ezio Salvai in dekanja izr. prof. dr. Anita Trnavčevič.

"Kot družbeno odgovorno podjetje in ustanovni partner se želimo vključevati v različne projekte primorske univerze. Želimo si novih strokovnjakov, ki bodo prevzeli odgovorne naloge v Banki Koper in v skupini Intesa Sanpaolo. S Fakulteto za management Koper danes podpisujemo krovno pogodbo, ki ji bodo sledile konkretne oblike sodelovanja. Poleg diplom in drugih raziskovalnih nalog s področja bančništva se mi zdi pomembna predvsem praksa, ki danes študentom manjka, nudili jim bomo tudi praktične izkušnje s področja bančništva. Tukaj je tudi še podjetniški portal MIKROBIZ, kjer ima banka zelo veliko finančnih instrumentov za ustanovitev ter kasneje vodenje in razvoj novih poslovnih dejavnosti. Te in še druge oblike sodelovanja bodo vsekakor prispevale k dvigu ravni finančnega znanja in prakse v okolju, kjer sta prisotni tako koprska banka kot fakulteta" sta ob včerajšnjem slavnostnem podpisu pogodbe poudarila g. Ezio Salvai, predsednik uprave, in g. Mario Henjak, član uprave Banke Koper.

"Banka Koper in Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem izkoriščata potenciale in sinergije primorskega oziroma širšega gospodarskega in univerzitetnega prostora. Podpis pogodbe o sodelovanju pomeni utrditev povezanosti in hkrati zavezo k prehodu iz načelnosti povezovanja h konkretnim projektom na področju izobraževalne, raziskovalne in svetovalne dejavnosti - od diplomskih do raziskovalnih nalog študentov s področja bančništva do študentske strokovne prakse in konkretnih projektov, kot je že v samem začetku podjetniški portal MIKROBIZ. Tovrstna sodelovanja so lahko zgled in primer vključevanja in povezovanja gospodarstva in akademske sfere, hkrati pa predstavljajo možnost učenja praktičnih znanj in vključevanja študentov v poslovno sfero, ki na fakulteti poteka preko združenja Alumni FM," pa je izpostavila izr. prof. dr. Anita Trnavčevič, dekanja koprske Fakultete za management, ki je decembra obeležila 15-letnico delovanja.

Vsi so se strinjali, da sta dober bančni sistem in spodbudno univerzitetno okolje pomembna za stabilno gospodarstvo v lokalnem in širšem okolju. Sodelovanje med obema sferama in izkoriščanje ugodnih sinergij se bo odražalo v razvoju in koristi za vse, predvsem pa za mlade, ki na ta način lahko pridejo do novih kariernih priložnosti v prihodnosti.

Tematska razprava o aktualnih trendih na kreditnem trgu v Sloveniji

V drugem delu dogodka je sledila razprava z uglednimi finančnimi strokovnjaki, ki je bila namenjena oceni aktualnih trendov na kreditnem trgu v Sloveniji. V njej so sodelovali g. Igor Kragelj, podpredsednik uprave Banke Koper, d. d., mag. Rudi Grbec, član uprave Istrabenza, d. d., in mag. Aleksander Vozel, član uprave Banke Celje, d. d. Razpravo je vodil izr. prof. dr. Primož Dolenc, predstojnik katedre za finance na Fakulteti za management Koper Univerze na Primorskem.

Kot iztočnica je bil vzet podatek o ceni zadolžitve Republike Slovenije na mednarodnih trgih, katere strošek je znašal 125 bazičnih točk nad referenčno obrestno mero, kar pomeni več kot eno odstotno točko več kot pred dvema letoma. Krize na finančnem trgu torej še ni konec in vprašanje, ki so si ga postavili na današnji okrogli mizi, je bilo predvsem, kako se to odraža na kreditnem trgu.

Igor Kragelj je povzel dogajanje v bančnem sektorju v zadnjem letu in povedal, da se razmere kljub vsemu izboljšujejo. Aleksander Vozel je komentiral podatke, da se je obseg stanovanjskih kreditov v Sloveniji v zadnjih dveh letih podvojil, hkrati pa se je razpolovil obseg kreditiranja podjetij. Generalno gledano gre predvsem zato, da so banke skušale tudi s prestrukturiranjem portfeljev in poslov zmanjševati tveganja in aktivirati nepremičninske posle. Podatki kažejo, da se je strošek zadolževanja podjetij v zadnjih dveh letih bistveno povečal glede na referenčno obrestno mero. To po mnenju Rudija Grbca otežuje poslovanje podjetij in ponoven zagon gospodarstva. Vendar je po mnenju Igorja Kraglja takšno stanje tudi posledica strukture bančnega sektorja v Sloveniji in njegovega financiranja - kar tretjina financiranja bančnega sektorja namreč prihaja iz tujine in ti viri so dragi. Na vprašanje poslušalcev, kako vidijo prihodnost evra kot valute in špekulacije o njegovi ukinitvi, so bili sogovorniki prepričani, da so to špekulacije, ki nimajo realne osnove, in da je prihodnost evra optimistična.

UP Fakulteta za management Koper