V Likovnem salonu Celje z METAMORFOZAMI 1º: LOV RE-MAKE! zaključujemo razstavo izraelskega umetnika Tala Adlerja The Missing Link (Manjkajoči člen)
Plesno govorni večer v družbi s koreografinjo in režiserko Baro Kolenc
Celje, 24. Februar 2011, Zavod Celeia Celje - Center sodobnih umetnosti Celje vabi v ponedeljek, 28. 2. 2011 ob 20.00 v Likovni salon Celje na druženje s koreografinjo in režiserko Baro Kolenc. Z njenimi METAMORFOZAMI 1º: LOV RE-MAKE! namreč zaključujemo razstavo izraelskega umetnika Tala Adlerja The Missing Link (Manjkajoči člen), ki raziskuje kompleksna in pogosto patološka razmerja človeka do naravnega sveta, še posebej do živali. Vstop na dogodek je brezplačen. Produkcija Kud Samosvoj in Likovni salon Celje. Koprodukcija Kud Pozitiv, Zavod urbane kulture Kino Šiška, Agencija Jota in Cirkus- zavod za posredništvo, založništvo in marketing v kulturi. Projekt je podprt je s strani Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana.
Več o projektu na:
http://www.kinosiska.si/sl/dogodki/gledalisce-in-ples/2011-01-19/metamorfoze_1_lov/260/
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042418248
Bara Kolenc se bo skozi telo, gib in jezik spomnila, kakšnega okusa je bila njena pred nedavnim v ljubljanskem Kinu Šiška premierno predstavljena predstava Metamorfoze 1: Lov, kako se je čutila in kako je spregovorila o lovu in o človekovem odnosu do narave. Obeta se zanimiv večer, v katerem bo avtorica v prehajanju med performativnim in vsakdanjim spregovorila o ustvarjalnem procesu predstave, o različnih fazah in postopkih priprave projekta, o pripetljajih iz zaodrja, pa tudi o pretresljivih in nenavadnih preteklih in sodobnih zgodbah o lovu, na katere je naletela v času raziskave. Obenem bo skozi vizualne in zvočne spomine ob fotografijah in videu prehodila in preplesala sledi predstave in jih zamesila v novo performativno zmes.
O predstavi Metamorfoze 1º: Lov: Nova predstava koreografinje in režiserke Bare Kolenc postavlja v središče lov, širše pa zajema odnos človeka do narave, razmerje med kulturo in naturo. Lov je postavljen v kontekst sodobne civilizirane družbe, kjer obstaja kot zakonsko urejena praksa znotraj prav tako zakonsko zaščitene narave, kar pa ne pomeni, da ni več mesto silovitih fantazem in želja. Izhajajoč iz časopisne zgodbe o helikopterski nesreči visokih političnih in humanitarnih dostojanstvenikov na ilegalnem lovu na zaščitene živali ter iz zgodb Ovidijevih Metamorfoz, želi predstava razpreti urejen, a še vedno fantazmatski odnos do živali in narave, ki ga na družbeni ravni opazujemo skozi muzealizacijo narave na eni strani in barbarstvo sodobnih javnih in političnih strasti na drugi. Svetovi lovcev, politikov, mitoloških figur, požrešnih in lačnih, divjih in reguliranih se v tej predstavi stekajo eden v drugega skozi številne vizualne in avditivne metamorfoze.
Bara Kolenc: "Ko se je človek poimenoval, je zarezal odločilno črto, nad katero bi danes postavili bio solato, vrtiček z angleško travico, liposukcijo našega angleškega buldoga, Triglavski narodni park, Priročnik za večno mladost in dober seks, pod njo pa strahovite poplave, nespodobne živalske manire nekaterih prestopnikov, teroristične napade, mučenje živali, pandemijo svinjske gripe in staranje naše babice. Premišljujem o odnosu narava/kultura kot družbenem vprašanju in problemu, in to skozi govorico naravovarstva, ekologije, vegetarijanstva, ki je izšla iz znanstvenih ugotovitev, a je nato zašla tudi v politiko in biznis, s tem pa postala del mašinerije in se tudi sama spremenila v potrošništvo. Ta narava, o kateri se zdaj toliko govori, je namreč po mojem mnenju kultivirana narava, ki jo poskušamo izmeriti, stehtati, spraviti v muzeje, jo razumeti. Tudi obsedeno kultiviranje telesa in boj zoper naravne procese spreminjanja in staranja je del te krotitve narave in vsega, kar nam v njej ni všeč. Še vedno pa se bojimo divjine, ki pa ni vsebovana le v naravi, ampak tudi v družbi: če se v divjini bojimo leva, se v kultivirani naravi bojimo prašiča, ki si ga ne upamo več zaklati, čeprav ga radi jemo, družbena divjina pa so nižji socialni sloji, ki jih poskuša vladajoči razred spraviti v neki paket, v rezervate, kjer bi bili ukročeni in mirni."
V priponi prilagamo tudi fotomaterial
Več info: Irena Čerčnik, kustosinja Likovnega salona Celje, tel.: 03 42 65 162, mobi: 051 681 993,e-mail:irena.cercnik@celje.si.