O-STA

Trgi jugovzhodne Evrope še ne dovolj izkoriščen potencial slovenskih podjetij

Trgi jugovzhodne Evrope predstavljajo velik potencial v okviru internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Posamezna slovenska podjetja na njih dosegajo tudi po več kot milijardo evrov prihodkov. Leta 2009 smo na trge JVE izvozili skupaj 17 odstotkov vsega blaga, kar regijo JVE uvršča takoj za Evropsko unijo med najbolj pomembnimi slovenskimi izvoznimi regijami. Skupno pa gre več kot 70 odstotkov slovenskih neposrednih naložb prav v države nekdanje Jugoslavije. Na teh trgih bi morali dosegati še večje sinergije, bolj upoštevati lokalne značilnosti in standarde kakovosti, izkoristiti poznavanje kulturoloških navad in tržišča ter imeti proaktiven management. Zanemariti pa ne smemo tudi kvalitetnega upravljanja intelektualne lastnine in posledično zaščito naših blagovnih znamk. To je pokazala včerajšnja razprava s predstavniki Mercatorja, Intereurope in Fructala na Fakulteti za management Koper.

O strateški oceni potenciala v okviru globalizacije in internacionalizacije, zakaj internacionalizacija na omenjene trge jugovzhodne Evrope, načinih vstopa, managementu marketinških aktivnosti, dosedanjih izkušnjah je potekala včerajšnja razprava z mag. Ernestom Gortanom, predsednikom uprave Intereurope, Mileno Štular, izvršno direktorico Mercatorja za globalno nabavo, Dragom Kavškom, predsednikom uprave Fructala in doc. dr. Danilo Djokić, strokovnjakinjo za gospodarsko in statusno pravo ter doc. dr. Draganom Kesičem, strokovnjakom za mednarodno poslovanje, management in marketing, oba s Fakultete za management Koper Univerze na Primorskem.

Ernest Gortan se zaveda, da je njihov skupni imenovalec vseh trgov jugovzhodne Evrope ravno v izkoriščanju sinergij med vsemi njihovimi družbami in podružnicami v skupini koncerna Intereuropa. Dobro pa sodelujejo tudi z lokalnimi oblastmi in na marsikaterem področju orjejo ledino. Njihovo delovanje temelji na zaupanju v regionalne vodje in nenehno vlaganje v kadre. Že zgodovinske izkušnje pri poslovanju na teh trgih pa so danes odraz njihovega urejenega poslovanja in vodilne mednarodne logistične družbe v tem delu Evrope.

Ustvarjenih več kot milijardo evrov prihodkov letno, kar pomeni 40 odstotkov vseh njihovih prihodkov, pa kaže moč pomembnega slovenskega igralca na teh trgih, je povedala Milena Štular, predstavnica Mercatorja. Opažajo, da je najbolj odprta Hrvaška, sicer pa je srbski trg njihov največji po ustvarjenih prihodkih. Na tržišča vstopajo tako z neposrednimi naložbami kot prevzemi, dobavitelje pa iščejo v lokalnem prostoru. Želijo bolj kontinuirane prisotnosti in jasne strategije slovenskih podjetij kot jo imajo danes marsikatere tuje konkurenčne multinacionalke pri vstopu na trge bivših držav Jugoslavije. Naša prednost je, da dobro poznamo tržišče in so zato tveganja manjša, vendar se pa ne smemo precenjevati, je še dodala Štularjeva, strokovnjakinja na področju marketinga in prodaje.

Fructal na teh trgih deluje že od sredine dvajsetega stoletja, njihove blagovne znamke so zelo dobro pozicionirane in so v skupini našega prvega pivovarja največji izvozniki na trge jugovzhodne Evrope. Želijo si čim prejšnjega vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, da se jim odprejo vrata poslovanja brez carin in s tem okrepijo svojo konkurenčnost, kjer se danes srečujejo z več kot 30 konkurenti. Mednarodni standardi so sicer vzpostavljeni, a v praksi ni vedno vse tako lepo. Še vedno pa jih bremenijo določene težave s postopkov denacionalizacije. Še naprej pa bodo stavili predvsem na moči in zaščiti njihovih blagovnih znamk, je povedal prvi mož ajdovskega Fructala, Drago Kavšek.

Pravnica dr. Danila Djokić je izpostavila posebnosti na področju mednarodnega prava, ki nam je na sosednjih tržiščih bližje že zaradi zgodovinskih izkušenj. Slovenski korporativni zakonodaji se približuje Hrvaška, sledijo pa tudi druge države. Carinske formalnosti se bodo tudi slej ko prej poenotile. Opozorila je še na prednosti tega trga, in sicer da imamo prepoznavne proizvode, trg nam je stroškovno dostopnejši, poznamo mentaliteto in jezik nam je bližji. Na drugi strani pa je res, da še primanjkuje poslovnih navad, veliko je korupcije, managerji še nimajo vseh potrebnih znanj in soočamo se s problemi zaposlovanja.

Dr. Dragan Kesič pa je povzel zaključke razprave z ugotovitvijo, da so trgi regiona JVE za slovensko gospodarstvo strateškega pomena, a bo potrebno v prihodnje celostno delovati še bolj načrtno, resno, odločno in zavzeto, saj se je potrebno zavedati, da je tudi na teh trgih prisotna svetovna konkurenca, lokalni potrošniki tako lahko izbirajo med številnimi svetovnimi in tudi domačimi ponudniki in sklicevanje samo na relativno dober ugled Slovenije in njenih izdelkov iz preteklosti ne bo dovolj za uspešen in konkurenčen poslovni in tržni uspeh.