Kitajska kot priložnost in izziv za slovenska podjetja

Škofja Loka, 5. aprila 2011 - V sklopu razprav "Izzivi in priložnosti na hitro razvijajočih se trgih" se je včeraj, 4. aprila, v Škofji Loki na Fakulteti za management Univerze na Primorskem odvijal strokovni seminar "Kitajska: priložnosti in izzivi za slovenska podjetja". Ena izmed najstarejših civilizacij je namreč nedavno prehitela Japonsko in tako postala druga največje svetovno gospodarstvo, h kateremu še vedno pripomore tudi Slovenija.

Izjemen gospodarski vzpon Kitajske v zadnjih treh desetletjih v marsičem piše na novo pravila mednarodne trgovine in procesov globalizacije v najširšem smislu. Sproža vrsto vprašanj po vsem svetu, obenem pa odpira nove priložnosti za sodelovanje in izmenjavo. Gre namreč za izjemno težko opisljive procese hitrega spreminjanja in hitrega gospodarskega vzpona, ki pa odpirajo nove priložnosti tako za prostrano kitajsko družbo kot za ves svet. Kitajska gospodarska rast in uspešno izpeljan obsežen stimulativni ukrep predstavljata pomembno sidro za Zahodna gospodarstva ob izhodu iz finančne in gospodarske krize. Tudi zato so si nekatera evropska gospodarstva, kot je na primer nemško, sorazmerno hitro opomogla po recesiji.

Na seminarju, na katerem so sodelovali mag. Nataša Turk, vodja področja za Azijo, Center za konkurenčnost iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), mag. Boštjan Polajžer, vodja marketinga pri podjetju Etol, d. d. in doc. dr. Matjaž Nahtigal s Fakultete za management Koper, je bil predstavljen gospodarski vzpon Kitajske in prihodnost globalizacije, načrti in strategija za prihodnje desetletje, vloga in pomen zahodnih multinacionalk, prizadevanje Kitajske na področju visokih tehnologij in priložnosti, izkušnje ter pasti za slovenska podjetja.

Mag. Nataša Turk je najprej predstavila aktivnosti GZS kot enega izmed deležnikov internacionalizacije slovenskega gospodarstva na kitajskem trgu. Sledili so odgovori na vprašanje kaj in kako slovenska podjetja prodajajo na Kitajsko in ali je nizka cena blaga na prvi pogled dovolj močan argument za neposreden uvoz iz Kitajske. Pri tem je dodala, da Kitajska vse pogosteje prevzema tudi gospodarske posle po Evropi.

Kot uspešna podjetja, ki sodelujejo s Kitajsko, je izpostavila podjetje Le-Tehnika, d. o. o., vodilni proizvajalec in distributer različnih telefonskih komponent. Izpustila ni niti podjetij kot so Iskra Avtoelektrika, Fori, Gorenje, Krka, Merkur, Zlati mandarin in Kolektor. Slednji je sicer imel nekaj težav, ki pa jih uspešno rešuje.

Kitajska med drugim ponuja tudi finančno pomoč, še posebej zdaj, ko je gospodarstvo v krizi. Po besedah Turkove največ denarne pomoči, celo več kot svetovna banka, nameni državam v razvoju. K tako uspešnemu razvoju gospodarstva pa je pripomogla predvsem poceni delovna sila, ki je v zadnjem času dosegla dvig minimalne plače.

K predstavitvi Turkove se je pridružil tudi mag. Boštjan Polajžer, ki je udeležencem seminarja predstavil sodelovanje s kitajskim trgom iz prve roke. Kljub začetnemu dobremu poslovanju je podjetje Etol, d. d., tovarna arom in eteričnih olj, na Kitajskem nazadovalo, zaradi česar so se kasneje odločili, da bodo na kitajskem trgu raje samo nabavljali surovine, ki so bistveno cenejše kot pa na evropskem.

"Potrebno je dobro premisliti, zakaj in kako sodelovati s Kitajci. Danes je namreč Kitajska zelo nasičena. Ustanoviti eno podjetje ni lahko, čeprav mogoče še vedno lažje (kot na evropskem trgu), saj je potrebno manj birokracije," je dejal Polajžer in pri tem še dodal, da za ustanovitev podjetja na Kitajskem v povprečju traja od tri do štiri mesece.

Doc. dr. Nahtigal, tudi predavatelj gospodarskega prava na Fakulteti za management Koper, je poleg povezovanja seminarja podal tudi nekaj dejstev, ki govorijo o tem, da Kitajska premore vedno več visoko-tehnoloških proizvodov in usposobljenih mladih kadrov.

"Gospodarski razvoj se je najprej začel razvijati na podeželju in sicer z zemljiško reformo, nadaljeval se je vzpon ruralnega podjetništva na vrsto inovativnih načinov ter končno s postopnim in premišljenim odpiranjem v svet. Kitajska ima tako danes na eni strani "ogromno inovacij, ogromno prizadevanj po izboljšavah za čim boljši razvoj gospodarstva. Na drugi strani pa je še vedno na stotine milijone ljudi, ki od tega vzpona še vedno nima nič. Zato predstavlja socialno bolj vključujoča rast največji izziv za prihodnost. Doslej inovacije na trgu in v podjetništvu niso sledile tudi tako obsežne inovacije v družbenem in političnem življenju z izjemo poskusov uvajanja deliberativne demokracije na lokalni ravni" pove Nahtigal.

Zaključna misel vseh treh govorcev pa je bila, da Kitajska še naprej hitro napreduje in inovira na vrsti različnih področij. Kitajska kvaliteta mnogih tehnološko zahtevnih proizvodov postaja primerljiva in konkurenčna zahodnim proizvodom. Govorci so podali še "zlato pravilo", ki govori o vzpostavitvi stika s kitajskim poslovnim partnerjem. "Najboljše je, da se odpravite na Kitajsko in da ne sklepate poslov preko interneta". Za uspešno delovanje na kitajskem trgu je potrebna dolgotrajna prisotnost, sposobnost sledenja hitrim spremembam ter kitajskim razvojnim aspiracijam.

UP Fakulteta za management Koper

Fotografije v prilogi.

Dodatne informacije:

Dejan Šraml

Odnosi z javnostmi/PR Consultant

Univerza na Primorskem/University of Primorska
Fakulteta za management Koper/Faculty of Management Koper
Cankarjeva 5, p.p. 345, SI-6104 Koper, Slovenia
Tel.: 00386 (0)5 610 20 12
Fax: 00386 (0)5 610 20 15

E-mail: dejan.sraml@fm-kp.si

URL: www.fm-kp.si

Na kratko predstavljamo štiri sogovornike tematske razprave:

mag. RADO PEZDIR - ekonomist, kolumnist, nazadnje najbolj medijsko prepoznan prek Društva za povračilo preplačane električne energije, ki ga vodi. Področja njegovega raziskovanja obsegajo ekonomsko filozofijo, zdravstveno ekonomiko, ekonomiko tranzicije in matematično ekonomijo.

dr. TONČI A. KUZMANIĆ - doktor sociologije politike, dolgoletni publicist in mislec, predavatelj in politolog, ukvarja se z antipolitiko, političnimi ekstremizmi, postsocializmom in novimi družbenimi gibanji.

MIHA MAZZINI - pisatelj, računalniški strokovnjak, dobitnik številnih nagrad in priznanj. Redni član Evropske filmske akademije.

dr. JANEZ ŠUŠTERŠIČ - ekonomist, nekdanji direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Bil je tudi podpredsednik Odbora za reforme in nacionalni koordinator za Lizbonsko strategijo, podpredsednik Odbora za ekonomsko politiko pri Svetu EU v sestavi finančnih ministrov (Ecofin). Je tudi ustanovni član Slovenskega makroekonomskega foruma (SMF).