O-STA

Raziskava javnega mnenja o varnosti: Večina Slovencev samokritično priznava, da ne naredi dovolj za zaščito svojega premoženja, ključ stanovanja ali hiše pa bi najbolj zaupali Policiji

RAZISKAVA JAVNEGA MNENJA O VARNOSTI: VEČINA SLOVENCEV SAMOKRITIČNO PRIZNAVA, DA NE NAREDI DOVOLJ ZA ZAŠČITO SVOJEGA PREMOŽENJA, KLJUČ STANOVANJA ALI HIŠE PA BI NAJBOLJ ZAUPALI POLICIJI

Agencija Giedon je za Sintal, vodilno slovensko podjetje na področju varovanja, med slovenskimi gospodinjstvi opravila javnomnenjsko raziskavo o tem, kako skrbijo za varnost svojega premoženja, še posebej med dopusti - Večina Slovencev (66,8 odstotka) samokritično priznava, da ne ravna dovolj samozaščitno - Slovenci bi ključ svojega stanovanja ali hiše najbolj zaupali policiji, sorodniku ali podjetju za varovanje premoženja, najmanj pa najmanj pa sosedu, znancu ali prijatelju in sodelavcu v službi - Med dopusti, ko so za dalj časa z doma, bo samo tretjina Slovencev dodatno zaščitila svoje premoženje

(Ljubljana, 30. maj 2011) Javnomnenjska raziskava o varnosti (predvsem premoženja med poletnimi počitnicami oziroma dopusti), ki jo je med slovenskimi gospodinjstvi za koncern Sintal, vodilno slovensko podjetje na področju varovanja, opravila agencija Giedon, je bila izvedena med 26. in 29. majem. Vzorec je znašal 1009 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Pokazala je, da večina Slovencev (75,7 odstotka) meni, da je Slovenija na splošno varna država, prav tako pa večina (66,8 odstotka) samokritično priznava, da kljub večjemu številu kaznivih dejanj vloma, tatvine ali ropa, ne naredi dovolj za zaščito svojega premoženja.

Anketiranci so bili pozvani, naj povedo, ali so bili v zadnjih letih žrtev kaznivega dejanja ropa, tatvine ali vloma oziroma ali poznajo koga (sorodnika, znanca ali prijatelja), ki je bil žrtev kaznivega dejanja ropa, tatvine ali vloma. Večina (84,2 odstotka) ni bila ali ne pozna nikogar, 4,5 odstotka vprašanih je bila sama žrtev, 11,3 odstotka vprašanih pa pozna koga, ki je bil žrtev kaznivega dejanja. Sicer tisti, ki so bili sami žrtev kaznivega dejanja, bolj menijo, da Slovenija ni varna država (91,1 odstotka), prav tako menijo tisti, ki poznajo koga, ki je bil žrtev kaznivega dejanja ropa, vloma ali tatvine (62,5 odstotka).

Tretjina anketirancev (33,2 odstotka) je odgovorila, da bodo med dopusti, ko bodo dalj časa od doma, še posebej (ali dodatno) zaščitili svoje premoženje. Tisti, ki so odgovorili, da ne bodo posebej zaščitili premoženja med dopusti, so bili vprašani, zakaj ne. Večina teh, ki so navedli, zakaj ne, je odgovorila, da zato, ker ne gredo na dopust (55,3 odstotka), ker se počuti varno (12,2 odstotka) in ker do zdaj niso imeli težav (10,3 odstotkov).

Na vprašanje, kako samozaščitno ravnajo (anketirancem so bili našteti nekateri preventivni ukrepi, povedati pa so morali, ali to naredijo ali ne), preden gredo na dopust ali so dalj časa zdoma, jih je 86,2 odstotka odgovorilo, da povsem zaprejo okna, in 30,4 odstotka, da poskrbijo, da poštni nabiralnik ne bo poln. Najmanj jih najame podjetje za varovanje (3,4 odstotka) ali pa dodatno zavarujejo premoženje pri zavarovalnici (2,4 odstotka). Da ima alarmno napravo, ki jo vključi, je dejalo 9,8 odstotka anketirancev, 17,3 odstotka pa jih poskrbi, da nekdo pride pogledati njihovo stanovanje ali hišo.

Robert Pistotnik, predsednik uprave Sintala: "Splošna ugotovitev raziskave, ki smo jo med slovenskimi državljani izvedli pred bližajočimi se počitnicami, je, da velika večina ravna samozaščitno šele takrat, ko se jim nekaj zgodi oziroma potem ko so sami žrtev vloma ali tatvine." Raziskava je namreč pokazala, da velika večina tistih, ki so bili v zadnjih letih sami žrtve vloma, tatvine ali ropa oziroma poznajo koga izmed sorodnikov, znancev ali prijateljev, ki so bili žrtve kaznivega dejanja, ravna veliko bolj samozaščitno kot tisti, ki to niso bili ali ne poznajo nikogar. Tako 97,1 odstotka žrtev kaznivega dejanja in 85,2 odstotka tistih, ki poznajo žrtev kaznivega dejanja, poskrbi, da poštni nabiralnik med dopusti ni poln (to stori samo četrtina tistih, ki nima slabe izkušnje ali izkušnje s kaznivim dejanjem nima nihče, ki ga poznajo). Nadalje 85,7 odstotka žrtev kaznivega dejanja in 31,8 odstotka tistih, ki poznajo žrtev kaznivega dejanja, ima alarmno napravo ter 77,1 odstotka žrtev kaznivega dejanja in 39,8 odstotka tistih, ki poznajo žrtev kaznivega dejanja, poskrbi, da nekdo pride pogledati hišo ali stanovanje takrat, ko so na dopustu. Več kot četrtina (28,5 odstotka) tistih, ki so že bili žrtev kaznivega dejanja, pa za čas dopustov najame tudi podjetje za varovanje.

Anketiranci so bili vprašani, komu bi zaupali ključ stanovanja ali hiše, pri čemer ocena 1 pomeni, da mu sploh ne bi zaupali, ocena 5 pa, da bi mu popolnoma zaupali. Slovenci bi ključ svojega stanovanja ali hiše najbolj zaupali policiji (povprečna ocena 4,1), sorodniku (povprečna ocena 3,8) ali pooblaščenemu podjetju za varovanje (povprečna ocena 3,7), najmanj pa sosedu (povprečna ocena 3,4), znancu ali prijatelju (povprečna ocena 3,0) in sodelavcu v službi (povprečna ocena 2,8).

Jana Zakrajšek,

Koncern Sintal

Kontakt in podrobnejše informacije:

Jana Zakrajšek

Sintal koncern

Litostrojska c. 38, SI-1000 Ljubljana

tel.: +386 1 513 00 15

fax: +386 1 513 00 19

GSM: +386 31 725 000

mail: jana.zakrajsek@sintal.si ali uprava@sintal.si

spletna stran: www.sintal.si