Zaključna Tehnologistika: kako sodobna informacijska tehnologija vpliva na razvoj prometne infrastrukture

Ljubljana, 16. 6. 2011 - Včeraj se je v Grand Hotelu Union v Ljubljani z razpravo o vplivu sodobne informacijske tehnologije na prometno in logistično infrastrukturo zaključila konferenca Tehnologistika. Strokovni dogodek je bil namenjen vzpostavitvi konstruktivne razprave o trenutnem stanju in trendih, ki se kažejo v prometnem, logističnem in telekomunikacijskem sektorju oziroma v njihovi sinergiji.

Konferenco sta organizirala Fakulteta za management Koper in časnik Finance v sodelovanju s podjetjem Nokia Siemens Networks Slovenija. Na tokratnem dogodku so govorci razpravljali o pomenu investicij v prometno in logistično infrastrukturo in skušali odgovoriti na vprašanje, katera vlaganja so v Sloveniji prioritetna in katera nam bodo pripomogla k dvigu konkurenčne prednosti, obnovi obstoječe fizične infrastrukture ali implementaciji sodobnih telekomunikacijskih rešitev.

V uvodnem pozdravu je predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir predstavil pred kratkim podpisani sporazum z Air India, ki bo na naše letališče pripeljal dve letali iz različnih destinacij v Indiji, ki bosta pot nadaljevali v New York in Chicago. V Aerodromu Ljubljana pričakujejo, da bo postopoma od 20 do 30 odstotkov potnikov z Adrio Airways nadaljevalo pot v različne destinacije v Evropi. Po besedah Skobirja se je tudi na področju prevoza tovora Aerodrom Ljubljana izkazal za zelo konkurenčnega, tako da načrtujejo, da bo ljubljansko letališče v prihodnje postalo vozlišče za uvoz tovora iz Indije ter njegovo distribucijo v ostale evropske države.

Dr. Andrej Godec, direktor Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, je pojasnil pomen inteligentnih transportnih sistemov za železniški, potniški in tovorni promet. Uporaba sodobnih tehnologij teži predvsem k zagotavljanju trajne mobilnosti blaga in oseb ter k večji učinkovitosti in varnosti v prometu. K temu je dodal: "Spoznanje, da potrebujemo tehnološke investicije v železniškem prometu, je jamstvo, da železniškega prometa v prihodnje ne bo več potrebno financirati, temveč bo postal samostojna gonilna sila razvoja v prometu in logistiki."

Strokovno predavanje je pripravil mag. Hrvoje Komerički, vodja razvoja poslovanja v regiji Srednje in Vzhodne Evrope v podjetju Nokia Siemens Networks, ki je spregovoril o komunikacijah v prometni infrastrukturi. Prav napredne storitve, ki prinašajo visoko dodano vrednost, kot so vertikalne aplikacije ter integracija, so tiste, ki bodo po pričakovanjih Nokie Siemens Networks v prihodnje dosegale največji razvoj in rast na trgu. Izpostavil je, da razvoj telekomunikacijskih rešitev narekuje tudi Evropska unija s svojimi regulativami, ki težijo k povečanju prometa na železniških tirih in s tem posledično zmanjševanju emisij CO2. "V železniškem prometu je trenutno GSM-R najbolj aktualno področje, saj predstavlja globalni standard za poenotenje upravljanja železniškega prometa. Na ta način vlak na svoji poti prek Evrope ne menja nadzornih sistemov in lokomotiv, kar povečuje učinkovitost in zanesljivost železniškega prometa. Kot primer lahko navedem švicarske železnice, ki so v letu dni po uvedbi GSM-R sistema zmanjšale zamude svojih tovornih in potniških vlakov iz 58 na zgolj 4 sekunde."

Okroglo mizo, ki jo je povezoval direktor in odgovorni urednik časnika Finance Peter Frankl, so gostje začeli s pogovorom o smiselnosti investicij v obstoječo železniško infrastrukturo. Na vprašanje moderatorja, zakaj vlagati v tehnologijo, če je obstoječa infrastruktura nezadostna, je Andrej Godec dejal, da je ključna investicija v oba segmenta. Z njim se je strinjal tudi Sašo Todorović, ki je poudaril: "Zagotovo je razvoj telekomunikacijskih rešitev ključen za optimalen izkoristek obstoječe infrastrukture. Z njimi lahko na primer povečamo točnost in zanesljivost vlakov, kar nam omogoča tudi večjo frekvenco vlakov na določeni relaciji."

Dr. Rok Strašek, izredni profesor na Fakulteti za management Koper, je dejal: "V Sloveniji ne potrebujemo infrastrukture, ki bi omogočala hitrosti vožnje 300 kilometrov na uro. Potrebujemo večjo frekvenco vlakov in na njih storitve, ki bodo toliko privlačne za potnike, da se bodo odločali za vožnjo z vlaki."