Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBSC 2010
SLOVENSKI MLADOSTNIKI SO VSE BOLJ TELESNO DEJAVNI, A TUDI VSE BOLJ NAGNJENI K TVEGANIM VEDENJEM
Ljubljana, 28. junij 2011 - Jeseni bo izšla publikacija mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki prinaša nove podatke o zdravju in vedenjih, povezanih z zdravjem slovenskih 11-, 13- in 15- letnikov, znani pa so že prvi preliminarni podatki. V raziskavi, ki pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije poteka vsake štiri leta, je sodelovalo 43 držav iz Evrope in Amerike, med njimi je tretjič tudi Slovenija.
Desetina mladih poroča o težavah z zdravjem
Mladi imajo svoje navade in način razumevanja sveta, zdravja in vedenj, povezanih z zdravjem in dobrim počutjem, ki je lahko povsem drugačno kot pri odraslih. Zato moramo - če želimo razumeti mlajše generacije - vedno znova preverjati njihovo razumevanje, doživljanje zdravja in dobrega počutja. "Podatki kažejo, da vsaj ena desetina mladostnikov svoje zdravje ocenjuje kot slabo, redno občuti določene težave, kot so nespečnost, nervoza, razdražljivost, glavobol, občutki potlačenosti, bolečine v križu, bolečine v želodcu, in ni zadovoljna s svojim življenjem," je povedala nacionalna koordinatorica raziskave Helena Jeriček Klanšček z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) in dodala: "Približno 30 odstotkov mladostnikov je v zadnjem letu doživljalo občutke depresije".
Premalo gibanja ter preveč sladkanih jedi in pijač
Malo več kot desetina mladostnikov je na dieti ali pa počno karkoli, da bi shujšali, medtem ko se 48 odstotkom mladostnikom zdi njihova teža ravno pravšnja. "Zaskrbljujoče je, da priporočila glede rednega (dnevnega) uživanja sadja dosega le 40 odstotkov mladostnikov, zelenjave 25 odstotkov mladostnikov, ostali pa pojedo premalo sadja in zelenjave dnevno," je dejala Helena Jeriček Klanšček z IVZ in nadaljevala: "Poleg tega mladostniki še vedno izpuščajo zajtrk, med tednom redno vsak dan zajtrkuje zgolj 44 odstotkov vseh otrok in mladostnikov, medtem ko jih nikoli ne zajtrkuje kar 31 odstotkov." Smernice, ki svetujejo redko uživanje s sladkorjem bogatih živil, to je največ enkrat tedensko uživanje, dosega le dobra desetina, kar pomeni, da večina mladostnikov uživa preveč sladkarij in sladkanih pijač. Velika večina mladostnikov je tudi premalo telesno dejavna, saj jih priporočila glede redne telesne dejavnosti dosega le 20 odstotkov.
Mladostniki so nagnjeni k tveganim vedenjem
Skoraj 30 odstotkov mladostnikov je v življenju že pokadilo vsaj eno cigareto, cigaro ali pipo, največ med 15-letniki, malo manj kot desetina mladostnikov je v času anketiranja redno kadilo, ponovno največ med 15-letniki. Že vsaj dvakrat je bilo pijanih skoraj ena petina mladostnikov, 12 odstotkov mladostnikov pa alkohol uživa tedensko. "Približno 14 odstotkov mladostnikov se je v zadnjih 12-ih mesecih pretepalo vsaj trikrat, malo manj kot desetina mladostnikov je najmanj dvakrat v preteklih nekaj mesecih pred anketiranjem v šoli trpinčilo nekoga drugega, kar je izredno zaskrbljujoče," je povedala Helena Jeriček Klanšček z IVZ. O kajenju marihuane in spolnih odnosih smo spraševali le 15-letnike. Ugotavljamo, da je skoraj četrtina 15-letnikov v življenju že poskusilo kaditi marihuano, da jih je desetina kadilo marihuano v zadnjih 30-ih dneh pred anketiranjem in da jih je 28,5 odstotkov že imelo spolne odnose.
Komunikacija med vrstniki se seli na svetovni splet
Kljub temu, da je veliko število mladostnikov nagnjeno k tveganim vedenjem, se jih večina s starši lahko pogovarja o stvareh, ki jih resnično zanimajo. "Mladostniki v pogovoru bolj zaupajo mami, z njo se jih namreč lahko pogovarja 87 odstotkov, medtem ko je delež nekoliko nižji pri pogovorih z očetom - 74 odstotkov," je povedala Helena Jeriček Klanšček z IVZ. Komunikacija se je v veliki meri preselila tudi na svetovni splet in socialna omrežja, saj je delež otrok in mladostnikov, ki s prijatelji komunicirajo prek telefona oziroma interneta vsak dan 42 odstotkov, nikoli pa le 12 odstotkov. Šola je všeč dobri polovici - 64 odstotkov mladostnikov, ostali pa se nad njo ne navdušujejo.
Kljub nekaterim negativnim trendom, veliko izboljšav
Mladostniki so se leta 2010 čutili manj obremenjeni s šolo kot leta 2006, vendar pa tudi manj zadovoljni z njo. V letu 2010 je tudi moč zaznati porast kajenja marihuane, števila poškodb in povečanje uživanja sladkanih pijač. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da se je leta 2010 poslabšala komunikacija s starši, saj je več otrok in mladih težje komuniciralo o stvareh, ki jih resnično zanimajo tako z mamo kot z očetom. "Leta 2010 v primerjavi s predhodno raziskavo leta 2006 beležimo pozitivne trende na področju telesne dejavnosti, saj se je leta 2010 redno gibalo več mladostnikov kot leta 2006," je povedala Helena Jeriček Klanšček z IVZ in nadaljevala: "Opazno je tudi pogostejše zajtrkovanje in redno uživanje zelenjave. Poleg tega si leta 2010 več mladostnikov redno umiva zobe in boljše ocenjuje svoje zdravje v primerjavi z letom 2006, kar je spodbudno."
###
O RAZISKAVI Z ZDRAVJEM POVEZANO VEDENJE V ŠOLSKEM OBDOBJU
Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC - Health Behaviour in School Aged Children) je mednarodna študija, ki je narejena na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let. Namen raziskave je longitudinalno spremljanje obnašanja v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju, ki vsake štiri leta po skupni metodologiji poteka v 43 državah Evrope in Severne Amerike. Slovenija se je vanjo vključila v šol. letu 2001/02.
Glavni cilji raziskave so:
- dobiti vpogled v razširjenost in razvoj različnih obnašanj v zvezi z zdravjem (prehrana, telesna podoba, nadzor teže, ustno zdravje, športna/gibalna dejavnost, uporaba alkohola, tobaka in marihuane, spolnost, trpinčenje, pretepanje in poškodbe) med učenci/dijaki treh starostnih obdobij (11, 13 in 15 let);
- prispevati k teoretičnemu, konceptualnemu in metodološkemu razvoju na področju raziskovanja obnašanj v zvezi z zdravjem in socialnega konteksta zdravja šolskih otrok v Sloveniji in mednarodno;
- zbrati relevantne podatke o šolskih otrocih in mladini ter spremljati razvoj obnašanja v zvezi z zdravjem šolskih otrok in mladine v Sloveniji v treh starostnih obdobjih;
- izdelati primerjave o obnašanju v zvezi z zdravjem slovenskih otrok in mladine z mladino v preostalih sodelujočih državah;
- prispevati temelje in usmeritve za načrtovanje programov promocije zdravja in vzgoje za zdravje v Sloveniji in mednarodno;
- povezati podatke s cilji strategije Zdravje v 21. stoletju Svetovne zdravstvene organizacije in Urada za Evropo;
- sodelovati v mednarodni mreži strokovnjakov na področju proučevanja obnašanja v zvezi z zdravjem.
###
Dodatne informacije:
Odnosi z javnostmi
Nuša Gantar
Tel. št.: 01 2441 479
E-pošta: nusa.gantar@ivz-rs.si