O-STA

Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBSC 2010

VEČINA MLADOSTNIKOV IMA DOBRO DUŠEVNO ZDRAVJE

Ljubljana, 3. avgust 2011 - Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010), ki poteka vsake štiri leta in jo je že tretjič izvedel Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ), je pokazala, da je večina mladostnikov zadovoljna z zdravjem povezano kvaliteto življenja in da ima večina mladostnikov dobro duševno zdravje. V primerjavi z letom 2006 pa se je zmanjšal delež mladostnikov z visoko stopnjo tveganja za razvoj težav z duševnim zdravjem. Raziskava HBSC sicer poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, financira pa jo Ministrstvo za zdravje.

Po podatkih HBSC raziskave ima večina (67 %) mladostnikov dobro ali celo zelo dobro z zdravjem povezano kvaliteto življenja, tretjina mladostnikov pa nekoliko slabšo. Kot je pojasnila doc. dr. Saška Roškar z IVZ, je dobra z zdravjem povezana kvaliteta življenja za mladostnike zelo pomembna, saj to pomeni, da občutijo srečo, da so zadovoljni z družino, z odnosi z vrstniki in s šolo.

Večina mladostnikov nima težav na emocionalnem in vedenjskem področju

Pri oceni različnih vidikov duševnega zdravja, kot so težave na emocionalnem in vedenjskem področju, na področju odnosov z vrstniki in hiperaktivnost, je raziskava pokazala, da večina mladostnikov (80%) ne izkazuje tovrstnih težav, izkazuje jih le 20% mladostnikov. Dekleta imajo več težav na emocionalnem področju, fantje pa se srečujejo z več težavami na vedenjskem področju. Primerjava z raziskavo iz leta 2006 pa je pokazala, da se je zmanjšal delež mladostnikov z visoko stopnjo tveganja za razvoj težav z duševnim zdravjem. "Pomembno je, da z otroki in mladostniki delamo na krepitvi samopodobe, strategijah reševanja problemov, socialnih veščinah in zdravem življenjskem slogu, saj omenjeni dejavniki krepijo duševno zdravje," je opozorila doc. dr. Roškarjeva.

Raziskava je tudi pokazala, da 71% mladostnikov v zadnjem letu ni občutilo tolikšne žalosti, da bi morali opustiti dejavnosti, ki jih sicer radi počnejo. Sicer pa tovrstno žalost pogosteje občutijo starejši mladostniki, dekleta, mladostniki iz finančno slabše stoječih družin in tisti brez prijateljev. "Eden izmed razlogov za več občutkov žalosti pri dekletih, predvsem tistih iz višjih starostnih skupin, je lahko pojav hormonskih in telesnih sprememb v adolescenci. Dekleta so namreč bolj občutljiva na telesne spremembe, predvsem tiste negativne. Možno je tudi, da dekleta o teh občutkih lažje spregovorijo kot fantje. Občutke žalosti pa lahko seveda pospešijo tudi drugi dejavniki, kot npr. prikrajšanost za določene materialne dobrine, osamljenost in podobno," je pojasnila doc. dr. Roškarjeva.

Pomembna je zgodnja prepoznava mladostnikov s slabšim duševnim zdravjem

Kot je opozorila doc. dr. Saška Roškar, je zelo pomembno prepoznati skupine mladostnikov, ki imajo zaradi različnih dejavnikov slabše duševno zdravje od svojih vrstnikov. "To nam nudi izhodišča za boljšo prepoznavo, predvsem pa izhodišča za razvoj preventivnih in intervencijskih programov. Smiselno bi bilo na sistemski ravni uvesti programe krepitve duševnega zdravja za vse mladostnike, kot tudi preventivne programe, ki bi bili bolj usmerjeni v ogrožene skupine mladostnikov in tiste, z že prisotnimi težavami," je povedala doc. dr. Roškarjeva in dodala, da je na Ministrstvu za zdravje in sodelujočih inštitucijah v pripravi Resolucija o nacionalnem programu za duševno zdravje, katere del je namenjen tudi skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov v šolskem in drugem okolju.

Imamo nekaj dobrih programov krepitve duševnega zdravja in preventive duševnih težav

V Sloveniji je na voljo nekaj dobrih programov krepitve duševnega zdravja in tudi preventive duševnih težav. Primer dobre prakse na področju krepitve duševnega zdravja je Model zdrav življenjski slog, ki ga koordinira IVZ in v katerem si strokovnjaki prizadevajo vsebine duševnega zdravja vpeljati v šolski kurikul prek medpredmetnega povezovanja (več na http://www.zdravjevsoli.si/index.php?option=com_content&view=article&id=30&Itemid=27). Želja strokovnjakov je, da bi bil program v prihodnosti sistemsko vpeljan v vse šole po Sloveniji. Primer dobre prakse je tudi program "To sem jaz", ki ga vodi Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Gre za internetni portal, ki nudi dobro izhodišče za krepitev duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter hkrati preventivo duševnih težav. Na omenjenem portalu mladostniki dobijo strokovne informacije v zvezi s svojimi težavami in imajo hkrati možnost, da mnenja izmenjajo z vrstniki. Pred kratkim so program nadgradili s programom "10 korakov do boljše samopodobe", ki ga bodo ponudili vsem slovenskim šolam.

###

O RAZISKAVI

Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC - Health Behaviour in School Aged Children) je mednarodna študija, ki je narejena na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let. Namen raziskave je longitudinalno spremljanje obnašanja v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju, ki vsake štiri leta po skupni metodologiji poteka v 43 državah Evrope in Severne Amerike. Slovenija se je vanjo vključila v šolskem letu 2001/2002. Raziskavo v Sloveniji izvaja IVZ, financira pa jo Ministrstvo za zdravje. Nacionalna koordinatorica raziskave je dr. Helena Jeriček Klanšček iz IVZ.

###

Dodatne informacije:

Odnosi z javnostmi

Mitja Vrdelja

Tel. št.: 01/2441 572

E-pošta: mitja.vrdelja@ivz-rs.si