Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBSC 2010: Dovolj telesno dejavnih mladostnikov

Fantje bolj telesno dejavni kot dekleta, mlajši mladostniki bolj kot starejši

Ljubljana, 2. september 2011 - Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010), ki jo je že tretjič zapored izvedel Inštitut za varovanje zdravja (IVZ), je pokazala, da je le dobrih 20 % mladostnikov telesno dejavnih vse dni v tednu, kar je malenkost več v primerjavi z letom 2006. Fantje so bolj telesno dejavni kot dekleta in mlajši mladostniki bolj kot starejši. Raziskava HBSC sicer poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, financira pa jo Ministrstvo za zdravje.

Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) bi morali biti mladostniki zmerno do intenzivno telesno dejavni vsaj eno uro na dan vse dni v tednu. Kot kažejo podatki HBSC raziskave, pa je v Sloveniji v skladu s priporočili telesno dejavnih le dobrih 20 odstotkov mladostnikov, pri tem so v vseh starostnih obdobjih fantje bolj telesno dejavni kot dekleta. Čeprav podatki HBSC raziskave kažejo, da je leta 2010 nekoliko večji delež mladostnikov dosegal priporočila SZO o telesni dejavnosti kot leta 2006, pa je ta delež še vedno premajhen.

Poleg tega podatki kažejo, da s starostjo telesna dejavnost upada, tako je dovolj telesno dejavnih največ 11-letnikov, sledijo 13- in 15-letniki. "Ker redna in zadostna telesna dejavnost pozitivno vpliva na razvoj, zdravje ter splošno dobro počutje otrok in mladostnikov, je zelo pomembno, da mlade spodbujamo in jim tudi zagotavljamo ustrezno telesno dejavnost," opozarja Andreja Drev z IVZ.

Mlade je treba spodbujati k večji telesni dejavnosti

Ključno vlogo pri spodbujanju telesne dejavnosti mladostnikov imajo starši in šola. Starši lahko s svojimi prepričanji in navadami na področju telesne dejavnosti ter podporo zelo pozitivno vplivajo na telesno dejavnost mladostnikov. Mladi si namreč želijo spodbude s strani staršev, poleg tega se tudi zelo radi gibajo v njihovi družbi. "Starši naj svoje otroke k telesni dejavnosti spodbujajo tudi med šolskim letom, ko mladi zaradi šole in dela za šolo več časa preživijo sede," svetuje Andreja Drev.

Rezultati HBSC raziskave pa tudi razkrivajo, da na telesno dejavnost mladih vpliva socialno-ekonomski položaj družine, saj se mladi iz manj premožni družin v prostem času najmanj rekreirajo. Zato bi bilo po besedah Andreje Drev treba razmislili o ukrepih, ki bi spodbujali in omogočali telesno dejavnost družin, tudi tistih s slabšim socialno-ekonomskim položajem. Tako bi na primer z odpiranjem šolskih igrišč in telovadnic ter brezplačnim dostopom do njih v popoldanskem času, pa tudi z organizacijo kakovostnega preživljanja prostega časa, lahko več mladim omogočili redno prostočasno rekreacijo ter s tem prispevali k nadomeščanju sedečih prostočasnih dejavnosti z aktivnimi.

K večjim ravnem telesne dejavnosti mladih lahko v veliki meri prispeva tudi šola, kjer mladi preživijo velik del dneva. Šole lahko mladim omogočijo raznovrstne možnosti za telesno dejavnost, kot so rekreativni odmori, interesne dejavnosti s področja športa, dodatna ura športne vzgoje itn.

Ministrstvo za zdravje je v letošnjem letu pripravilo dvoletni Akcijski načrt na področju spodbujanja telesne dejavnosti za krepitev zdravja, ki zajema vrsto aktivnosti, namenjenih spodbujanju telesne dejavnosti mladih. Primer dobre prakse na tem področju pa je tudi projekt IVZ z naslovom Model zdrav življenjski slog. V okviru projekta se razvijajo šolske ure, ki vključujejo poučevanje z gibom, različne gibalne vaje, ki se lahko izvajajo med poukom, in druge oblike gibanja, ki se lahko vnesejo v šolsko okolje. V prihodnje pa bo več pozornosti treba posvetiti tudi programom za spodbujanje telesne dejavnosti deklet.

O RAZISKAVI

Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC - Health Behaviour in School Aged Children) je mednarodna študija, ki je narejena na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let. Namen raziskave je longitudinalno spremljanje obnašanja v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju, ki vsake štiri leta po skupni metodologiji poteka v 43 državah Evrope in Severne Amerike. Slovenija se je vanjo vključila v šolskem letu 2001/2002. Raziskavo v Sloveniji izvaja IVZ, financira pa jo Ministrstvo za zdravje. Nacionalna koordinatorica raziskave je dr. Helena Jeriček Klanšček iz IVZ.