O-STA

Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBSC 2010

NEENAKOSTI V ZDRAVJU MLADOSTNIKOV LAHKO PREPREČIMO

Slovenija prihodnji teden gosti raziskovalce zdravja otrok in mladih iz 43-ih držav

Ljubljana, 4. november 2011 - Neenakosti v zdravju mladih so vse bolj aktualna in pereča tema tudi v Sloveniji, ugotavljajo strokovnjaki na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ). Mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem namreč slabše ocenjujejo svoje zdravje, so manj zadovoljni s svojim življenjem in imajo več psihosomatskih simptomov ter slabše duševno zdravje. Medtem ko velika večina tistih mladostnikov, ki so zadovoljni s svojim življenjem, prihaja iz bogatejših družin. Pri zmanjšanju neenakosti v zdravju bo potrebno sodelovanje več različnih sektorjev.

Mladostniki z nižjim socialno-ekonomskim stanjem slabše ocenjujejo svoje zdravje

IVZ v nedavno izdani publikaciji Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov (HBSC 2010) ugotavlja, da so v zdravju slovenskih mladostnikov razlike, ki se jih lahko prepreči in so nepravične. "Mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem slabše ocenjujejo svoje zdravje, so manj zadovoljni s svojim življenjem in imajo več psihosomatskih simptomov ter slabše duševno zdravje," je povedala nacionalna koordinatorica HBSC študije dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ, ki pojasnjuje, da gre za mladostnike iz družin, kjer sta oba starša brezposelna, kjer mladostniki ocenjujejo, da je njihovo blagostanje podpovprečno in ki večinoma dosegajo nizke rezultate na lestvici, ki meri družinsko bogastvo. Mladostniki, ki slabše ocenjujejo svoje fizično in duševno zdravje so večinoma tudi učno manj uspešni in brez prijateljev.

Skoraj četrtina tistih, ki slabše ocenjujejo svoje zdravje, so kot podpovprečno ocenili tudi blagostanje svoje družine, medtem ko je takšnih, ki so ga ocenili z nadpovprečno le 8 %. Podobno je tudi pri doživljanju različnih psihosomatskih težav. Skoraj tretjina mladostnikov, ki opažajo več kot dva psihosomatska simptoma na teden, prihaja iz družin s podpovprečnim blagostanjem, medtem kot je 14 % takšnih, ki so ocenili svoje blagostanje za nadpovprečno. Kar 91 % tistih, ki so zadovoljni z življenjem, je ocenilo, da gre njihovim družinam denarno nadpovprečno, medtem ko je med zadovoljnimi najmanj tistih, ki so ocenili, da gre njihovim družinam denarno podpovprečno. "To kaže, da se že pri mladostnikih prisotne neenakosti v zdravju, ki jih ugotavljamo pri odraslih. Namreč študije zdravja pri odraslih ugotavljajo, da ljudje z nižjim socialno-ekonomskim položajem slabše ocenjujejo svoje zdravje, pogosteje obolevajo in umirajo prej kot posamezniki iz višjih socialno-ekonomskih slojev," je pojasnila dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ .

Zmanjševanje neenakosti je naloga več sektorjev, ne samo zdravstvenega

Zato so prizadevanja IVZ in tudi ministrstva za zdravje usmerjena v opozarjanje na neenakosti v zdravju mladostnikov in pripravo različnih ukrepov na tem področju. "Prizadevamo si za sodelovanje in vključevanje tudi drugih sektorjev, saj neenakosti niso samo zdravstvena tema. Na področju šolstva si prizadevamo za vključevanje vsebin zdravja v šolski kurikul in pripravo učnih ur, ki bi učiteljem pomagale pri učinkoviti izpeljavi tem zdravja, ki so že del učnega načrta," je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček in nadaljevala: "Poleg tega pripravljamo celostno prenovo zdravstvenega varstva z vzgojo za zdravje za otroke, mladostnike in bodoče starše s poudarkom na zmanjševanju neenakosti, kjer bomo posebno pozornost namenili še posebej ranljivim skupinam - kot so npr. osipniki, bodoče mamice z nižjo izobrazbo, otroci iz revnejših družin". Med drugim bo v začetku naslednjega leta skupna konferenca na temo neenakosti v zdravju otrok in mladih, kjer bodo sodelovali različni deležniki - IVZ ter ministrstva za zdravje (MZ), šolstvo in šport (MŠŠ) ter delo in socialne zadeve (MDSZ).

V Ljubljani prihodnji teden mednarodni sestanek raziskovalcev iz 43-ih držav

Prihodnji teden, od 7. do 9. novembra 2011, pa bo v Ljubljani potekal mednarodni sestanek raziskovalcev iz 43-ih držav, ki so povezani v mednarodno mrežo in od leta 1982 izvajajo študijo HBSC. Člani mreže se srečujejo dvakrat letno in dolžnost vsake članice je, da organizira sestanek tudi v svoji državi. "Slovenija takšen sestanek organizira prvič, s tem bo prispevala svoj delež pri načrtovanju nadaljnjega dela na področju raziskovanja zdravja mladih, pri pripravi mednarodnega poročila, skupnih analiz in objav podatkov omenjene študije," je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ, ki je tudi nacionalna koordinatorica raziskave HBSC.

Slovenija se je HBSC mreži priključila leta 2001. Raziskavo, ki po enotni metodologiji poteka vsake štiri leta, izvaja nacionalni tim na IVZ, financira pa jo Ministrstvo za zdravje. Do sedaj smo pri nas izvedli tri raziskave - leta 2002, 2006 in 2010. Rdeča nit analiz HBSC podatkov v zadnjih letih so pri nas in v drugih državah razlike in neenakosti v zdravju mladostnikov. Tudi tokratno srečanje bo usmerjeno v zaključevanje mednarodnega poročila in ugotavljanje razlik med mladostniki glede na spol, starost, socialno-ekonomski položaj družine in tudi geografske razlike.

O raziskavi HBSC

Študija poteka pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije in je ena pomembnejših longitudinalnih študij na področju zdravja mladostnikov na svetu. Glavna koordinatorka študije je Škotinja Candace Currie, mednarodna baza pa se nahaja na Norveškem. Namen študije je spremljanje samoocene zdravja in z zdravjem povezanih pojavov življenjskega sloga, zlasti vedenj, kot so prehranske navade, gibanje, tvegana vedenja itd. Za ugotavljanje in razumevanje širšega socialnega konteksta zdravja zaobjema tudi socialne in okoljske pojave - sestava družine, vrstniški odnosi, odnosi v šoli in demografski pogoji ter socioalno-ekonomski status. Študija služi predvsem spremljanju zdravja mladih, skuša pa prispevati tudi k boljšemu razumevanju zdravja in njegovih indikatorjev. Gre za primer ustvarjanja znanja ter širjenja in poglabljanja informacij, ki jih ni v drugih študijah. Pomemben cilj študije je tudi informirati politiko in praktike na osnovi boljšega razumevanja vzorcev in povezav različnih, z zdravjem povezanih načinov vedenja v njihovem socialnem kontekstu. Študija je dragocena, ker omogoča mednarodne primerjave, spremljanje trendov in kompleksne analize, ki pomagajo razumeti spreminjajoči se svet mladih.

### ###

Dodatne informacije:

Odnosi z javnostmi

Mitja Vrdelja

Tel. št.: 01/2441 572

E-pošta: mitja.vrdelja@ivz-rs.si