Marihuana najpogosteje uporabljana droga, največ smrti zaradi heroina
Nacionalno poročilo 2011 o stanju na področju prepovedanih drog
Porast proizvodnje konoplje, višja cena kokaina, slabša čistost heroina
Po podatkih Nacionalnega poročila 2011 o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji, ki ga je pripravil Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ), je bilo v letu 2010 reševanju problematike na področju prepovedanih drog namenjenih vsaj 9,699.283,01 evra sredstev. Po podatkih pilotne raziskave o uporabi drog v splošni populaciji je marihuana najpogosteje uporabljena droga v Sloveniji, raziskava HBSC 2010 pa kaže na višanje deleža 15-letnikov, ki so že uporabili to drogo. V mreži centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog je v letu 2010 pomoč zaradi težav z drogami iskalo 3.332 ljudi. Zaradi drog je v letu 2010 umrlo 25 ljudi, zastrupitev je najpogosteje povzročil heroin, sledita metadon in kokain. Policija pa je zaznala porast proizvodnje konoplje, višje cene kokaina in slabšo koncentracijo heroina.
Raziskave
V Sloveniji je bila v letu 2010 izvedena pilotna raziskava o uporabi drog med splošnim prebivalstvom (15-64 let), po podatkih katere je katero izmed prepovedanih drog kadar koli v življenju že poskusilo 17 % anketirancev. Največ anketirancev je uporabilo marihuano ali hašiš, sledijo kokain, ekstazi in amfetamini. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010) je v življenju poskusilo kaditi marihuano 23,2 % 15-letnikov. Po upadu deleža 15-letnikov, ki so že poskusili kaditi marihuano med letoma 2002 in 2006, se v obdobju 2006-2010 ponovno zaznava višanje deleža tistih, ki so že uporabili marihuano. Raziskava o uporabi kokaina med obiskovalci lokalov, nočnih klubov in prireditev z elektronsko glasbo je pokazala, da kokain uporablja 57,2 % anketiranih. Spletna raziskava o mefedronu med nekdanjimi in zdajšnjimi uporabniki mefedrona, pa je pokazala, da to prepovedano drogo še vedno uporablja 46,2 % anketiranih, preostali pa so uporabo že opustili.
Preventivni programi
Pregled, ki je zajel 116 različnih preventivnih dejavnosti, je pokazal, da se največ (66,4 %) preventivnih dejavnost usmerja v šolski prostor, precej manj v lokalno skupnost, še manj v preostala okolja. Glede na ciljno skupino, v katero so usmerjene preventivne dejavnosti, jih je največ (57 %) usmerjenih v osnovnošolce, 41 % v starše in družine, 33 % v dijake in študente. Druge ciljne skupine so precej manj zastopane, zlasti majhen delež preventive se usmerja v predšolske otroke in rizične oziroma ranljive skupine prebivalstva. Poleg tega pa Slovenija kljub velikemu številu preventivnih programov nima nacionalne baze podatkov o vrsti, obsegu in o učinkovitosti preventivnih programov.
Obravnava in zdravljenje
Po Podatkih IVZ je v letu 2010 v 18 Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog in v Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike v Ljubljani pomoč zaradi težav z drogami iskalo 3.332 ljudi. Od tega jih je bilo 2.535 vključenih v neprekinjeno vzdrževalno zdravljenje, 797 ljudi pa je bilo v letu 2010 prvič ali ponovno vključenih v program zdravljenja. Med prvič ali ponovno vključenimi v program zdravljenja je bilo 79 % moških in 21 % žensk. Povprečna starost ob prvi ali ponovni vključitvi v program je bila okoli 29 let. Glede na izobrazbo jih je dobra tretjina končala osnovno šolo, polovica srednjo, dobrih pet odstotkov visoko ali višjo šolo, slabe tri odstotke pa jih ni zaključilo niti osnovne šole. Velika večina uporabnikov drog, ki je prvič ali ponovno vstopila v program zdravljenja, je bilo brezposelnih (65 %).
Glavna droga, zaradi katere je največ uporabnikov (88 %) v letu 2010 iskalo pomoč, je bil heroin. Kot prva dodatna droga je bil najpogosteje naveden kokain (27 %), sledijo alkohol (19 %), kanabis (18 %) ter hipnotiki in sedativi (5 %). Zaradi kokaina kot prve droge je iskal pomoč manjši delež uporabnikov kot preteklo leto. Glavno drogo, heroin, je več kot polovica uporabnikov uporabljala vsak dan, vendar ga je znatno manjši delež uporabljal intravenozno v zadnjih 30 dneh, kot je bilo to v prejšnjem letu.
Smrti
V letu 2010 je bilo v Sloveniji registriranih 25 neposrednih smrti zaradi uporabe prepovedanih drog. Umrlo je 21 moških in 4 ženske. Prepovedana droga, ki je najpogosteje povzročila zastrupitev, je bil heroin (11 smrti), sledita metadon (6 smrti) in kokain (5 smrti). V primerjavi z letom prej je manj smrti zaradi heroina, število smrti zaradi metadona ostaja enako, število smrti zaradi kokaina pa je večje, saj v prejšnjem letu smrti zaradi te droge ni bilo.
Po podatkih državne Zbirke podatkov o umrlih je v Sloveniji v obdobju 2004-2010 umrlo 231 ljudi zaradi neposrednega delovanja prepovedanih drog v telesu, kar pomeni 7.508 izgubljenih let zaradi smrti pred 65. letom starosti v vsem obdobju.
Kriminalna dejanja
V letu 2010 je policija zaznala 1.969 kaznivih dejanj (po Kazenskem zakoniku) in 3.328 prekrškov (opredeljenih po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami) s področja prepovedanih drog ter obravnavala 2.240 ljudi zaradi suma storitve kaznivega dejanja s področja prepovedanih drog. Policija je odredila 1.501 strokovni pregled, pri katerih se je pri voznikih ugotavljala prisotnost prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi; od tega je bil v 870 primerih izid analize pozitiven. Vozniki so najpogosteje vozili pod vplivom opiatov, metadona in kokaina.
Zasegi, cene in čistost prepovedanih drog
V letu 2010 je policija zaznala 5.015 zasegov prepovedanih drog. Največje število zasegov se zaznava za konopljo, sledijo heroin, kokain in amfetamini. Kljub velikemu številu zasegov pa je v letu 2010 v primerjavi z letom prej zaznan upad skupnih količin zaseženih prepovedanih drog, kot so: heroin, kokain, ekstazi, kanabis. Izjema so le tablete amfetaminov, kjer je količina zaseženih tablet v porastu. Policija je zaznala tudi porast proizvodnje konoplje; tako je v letu 2009 evidentirala 11 prostorov, ki so bili prirejeni za gojenje konoplje pod umetno ustvarjenimi pogoji, v letu 2010 pa kar 42.
Cene prepovedanih drog - heroina, konoplje, ekstazija in amfetamina - v zadnjih petih letih ostajajo na približno isti ravni. Tako se cena za gram heroina na nezakonitem trgu giba od 30 do 50 evrov, za konopljo od 3 do 10 evrov, za hašiš od 7 do 15 evrov, za gram amfetamina se cena giba od 5 do 40 evrov, cena za tableto ekstazija pa je od 3 do 10 evrov. Zaznana je bila le sprememba v ceni kokaina. Tako se je cena za gram kokaina v letu 2009 gibala okoli 50 evrov, v letu 2010 pa tudi do 100 evrov. Glavni vzrok za povečanje cene kokaina je višja čistost kokaina, ki je dostopen na nezakonitem trgu.
Povprečne koncentracije prepovedanih drog v Sloveniji, kot sta kokain in amfetamin, so bile tudi v letu 2010 konstantne, podobno kot v preteklih letih, koncentracija heroina pa se je v letu 2010 znižala.
###
Dodatne informacije:
Nuša Kerč
01 2441 479
Mitja Vrdelja
01 2441 572