O-STA

Publikacija OECD o kazalnikih zdravstvenega sistema: Zdravstvena oskrba po svetu se izboljšuje

Z vlaganjem v preprečevanje in obvladovanje kroničnih bolezni do nižjih stroškov

Ljubljana, 24. november 2011 - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je včeraj izdala publikacijo z naslovom "Health at a Glance 2011", v kateri so predstavljeni podatki in primerjave med zdravstvenimi sistemi vseh držav članic OECD, delno pa so vključeni tudi podatki za Brazilijo, Kitajsko, Indijo, Indonezijo, Rusijo in Južno Afriko, ki predstavljajo večja gospodarstva izven OECD. Podatki za Slovenijo so v publikacijo letos vključeni prvič, lansko leto pa so bili obravnavani v publikaciji "Health at a Glance Europe 2010", v katero so bile vključene vse države Evropske unije, ne glede na članstvo v OECD.

Publikacija temelji predvsem na podatkih iz "OECD Health Data 2011", najobsežnejšem naboru statističnih podatkov in kazalnikov za primerjavo zdravstvenih sistemov v 34 državah članicah OECD. Ti podatki kažejo, da se v državah OECD izboljšuje kakovost zdravniške obravnave kroničnih bolezni in da se je preživetje zaradi bolezni, ki ogrožajo življenje, podaljšalo. V 30 dneh po sprejemu v bolnišnico zaradi srčnega infarkta (AMI) umre 4 % ljudi, medtem ko jih je leta 2000 umrlo 8 %. Podatki za Slovenijo kažejo, da je umrljivost zaradi AMI v prvih 30 dneh od sprejema v bolnišnico v primerjavi z ostalimi državami podpovprečna, umrljivost zaradi možganske kapi v prvih 30 dneh od sprejema v bolnišnico pa je visoko nad povprečjem OECD. V državah OECD zaradi zgodnjega odkrivanja in boljšega zdravljenja vse več ljudi preživi različne vrste raka. V Sloveniji je umrljivost zaradi raka nad povprečjem, k čemur prispeva pri posameznih vrstah raka nadpovprečna umrljivost zaradi raka prostate, raka dojke in raka pljuč. Letno je v Sloveniji stopnja na novo odkritih primerov raka malo višja kot je povprečje OECD.

Preprečevanje kroničnih bolezni

OECD ugotavlja, da je preprečevanje in oskrbo kroničnih bolezni, kot sta astma in sladkorna bolezen, na ravni OECD potrebno izboljšati, saj je preveč ljudi po nepotrebnem napotenih v bolnišnice. Zdravljenje omenjenih kroničnih bolezni bi morali v večji meri prevzeti izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni ravni.

Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi astme v Sloveniji je pod povprečjem držav OECD. Pri številu bolnišničnih obravnav, ki bi se jim bilo zaradi neurejene sladkorne bolezni mogoče izogniti, so med državami precejšnje razlike, Slovenija pa je pri tem med uspešnejšimi državami, saj se uvršča pod povprečje OECD.

Debelost vse večji problem v večini držav

Debelost je ključni dejavnik tveganja za številne kronične bolezni, pri čemer zelo debeli ljudje umirajo do 10 let prej kot ljudje z normalno telesno težo. Podatki iz publikacije kažejo podvojeno ali celo potrojeno stopnjo debelosti od leta 1980 v več državah. V več kot polovici držav OECD ima 50 % ali več ljudi prekomerno telesno težo ali pa so debeli. Stopnja debelosti v odrasli populaciji je najvišja v ZDA, kjer se je s 15 % leta 1980 dvignila do 34 % leta 2008, najnižja pa je na Japonskem in v Koreji, kjer je debelih 4 % prebivalstva. Za zajezitev te epidemije mnoge države OECD povečujejo prizadevanja za spodbujanje kulture zdravega prehranjevanja in aktivnega življenjskega sloga. Debelost v Sloveniji je v povprečju držav OECD.

Izdatki in financiranje zdravstva

V publikaciji je navedena tudi mednarodna primerjava med izdatki in financiranjem zdravstva ter dostopnosti do oskrbe:

· V letu 2009 so z 7.960 ameriškimi dolarji na osebo največ za zdravstvo namenile ZDA, ki so za 2,5-krat presegle povprečje OECD. Sledeči državi, Norveška in Švica, sta namenili le približno dve tretjini tega zneska na osebo, kar pa je še vedno več kot 50 % nad povprečjem OECD.

· V državah OECD je v povprečju 72 % vseh izdatkov za zdravstveno varstvo zagotovljeno iz javnih sredstev. Gre za delež, ki se v zadnjih 20 letih ni spremenil.

· Izdatki za zdravstvo na osebo v Sloveniji so bili leta 2009 pod povprečjem držav OECD. Delež javnih sredstev je v povprečju OECD.

Več podatkov je na voljo na spletni strani www.oecd.org/health/healthataglance, obrnete pa se lahko tudi na predstavnike OECD:

###

Dodatne informacije:

Nuša Kerč

01 2441 479

nusa.kerc@ivz-rs.si

Ana Šinkovec

01 2441 533

ana.sinkovec@ivz-rs.si