Placebo ali komu potok solz ne lije prvi vrhunec otvoritvenega vikenda

Ljubitelji zborovskega petja navdušeni nad scenskim koncertom v štirinajstih slikah - Teme bolečine in odhodov požele velik aplavz v Unionski dvorani

Avtorski projekt umetniške vodje in dirigentke Karmine Šilec smo upravičeno uvrščali med vrhunce otvoritvenega vikenda Evropske prestolnice kulture. Scenski koncert v štirinajstih slikah, narejen po rimskokatoliškem besedilu iz 13. stoletja, Stabat Mater, je do zadnjega kotička napolnil Unionsko dvorano in navdušil ljubitelje zborovskega petja.

Avtorica Karmina Šilec je o projektu povedala: "Tema Placeba so bolečine in odhodi. Bolečina je nekaj najbolj skrivnostnega, numinoznega, nekaj, kar nam vzbuja strahospoštovanje in nas hkrati privlači. Je tudi nekaj najbolj intimnega, vedno individualna. Šele trpeči, oropani čutnih užitkov, osvobojeni strasti in samoljubja ter v nenehnem pričakovanju smrti smo takšni, kot bi morali venomer biti. Preseganje bolečine in strahu zagotavlja polno, s čustvi nabito življenje. Mejne situacije, kot je srečanje s smrtjo in rojstvom, nas prisilijo, da dozorimo, da zrastemo preko samega sebe, trpljenje pa je tisto, ki človeku daje možnost, da z njim raste in se lahko tudi spremeni. Preseganje samega sebe je značilno za človeško eksistenco in samouresničitev, takšna in še bolj je materinska ljubezen."

Glasbeno projekt izhaja iz Pergolesijeve Stabat Mater, stilističnega ideala sakralne glasbe in "mojstrovine invencije, dobrega okusa in harmonije. Kompozicije o trpljenju Marije, Jezusove matere, med njegovim križanjem so nastale na besedilo sekvence iz 13. stoletja. Naslov izhaja iz prvega verza Stabat Mater Dolorosa ("Mati žalostna je stala"). Ta himna je ena izmed najpomembnejših ohranjenih in v bogoslužju rabljenih srednjeveških pesmi. Od svojega nastanka je Pergolesijeva Stabat Mater doživela tudi številne predelave (Bach, Niccolai idr.).

Tokratna izvedba se je oddaljila od izvirnika v izboru instrumentarija in izvajalskih zasedb ter ponekod tudi v izboru libreta, ki glede na dramaturgijo predstave iz Stabat Mater Dolorosa preide v Stabat Mater Speciosa. Glasbe Američana Jacoba Cooperja, Angleža Gavina Bryarsa in Latvijca Peterisa Vasksa so dela, ki ustvarjajo izjemno emotivna vzdušja. Mojstrovine glasbe našega časa se zelo subtilno zlivajo z baročno glasbo. Placebo je torej projekt - izhodišče premislekov, je umetniška hiperpovečava enega samega trenutka: zadnjega trenutka življenja in prvega trenutka smrti.

Projekt v produkciji Carmine Slovenice je nastal v koprodukciji z zavodom Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, Slovensko filharmonijo in Slovenskim komornim zborom. Izvedba je bila zaupana veliki in profesionalni zasedbi, ki je tudi tokrat požela velik aplavz: zboru Carmina Slovenica, sopranistki Sabini Cvilak, Slovenskemu komornemu zboru, kontratenoristu Bernhardu Landauerju, igralkama Jožici Avbelj in Olgi Kacjan, čelistki Karmen Pečar, akordionistu Marku Hatlaku, ansamblu za zgodnjo glasbo Musica Cubicularis in mnogim drugim.

Več informacij najdete na spletnem naslovu http://www.zbor-carmina-slovenica.si.