Svetlobno mestno obzidje

SVETLOBNO MESTNO OBZIDJE

Srednjeveški Maribor pričaralo svetlobno obzidje - Nekdaj obrambni steber mesta, danes njegov veliki ponos

Maribor se je danes za nekaj neprecenljivih trenutkov vrnil v srednji vek. V virtualni rekonstrukciji srednjeveškega mariborskega obzidja v produkciji Borisa Cizeja in koprodukciji Joška Kraševca, s. p., so obiskovalci lahko občudovali svetlobno obzidje, ki je od poznega srednjega veka varovalo mesto, danes pa je začelo označevati osrednji prostor dogajanja Evropske prestolnice kulture.

Virtualno srednjeveško obzidje je bilo zgrajeno s pomočjo reflektorske svetlobe, projekcij in talnih označb. Na določenih zgodovinskih lokacijah so na prazen prostor med mestnimi zidovi, stavbami in ulicami projicirali dele mestnega obzidja, na drugih lokacijah pa sta bila uporabljena dva reflektorsko usmerjena snopa svetlobe, ki sta veličastno obzidje označevala na višini šestih metrov. Kjer projekcija ali drugačni načini svetlobne označitve niso bili izvedljivi, je bilo obzidje na tleh označeno s posebnim svetlečim materialom.

Mesto Maribor se je razvilo ob reki Dravi, pod tamkajšnjim gradom, ki je stal na hribu Piramida in je bil prvič omenjen leta 1164. Zaradi pristave pod gradom in močno zamočvirjenega jugozahodnega območja naselbina ni nastala pod samo trdnjavo, temveč vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom na današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti - iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu. Naselje Maribor se prvič omenja leta 1204, in sicer je bil omenjen trg, ki stoji ob gradu; mestne pravice je trg dobil leta 1254. Maribor je v srednjem veku kljuboval obleganjem, zato se je obdal z mestnim obzidjem, o katerem še danes pričajo ohranjene razvaline.

Maribor je žarel. In s partnerskimi mesti bo središče evropske kulturne svetlobe še naslednjih 364 dni. Zavrteli smo se skozi drugi dan otvoritve Evropske prestolnice kulture.