Slovenski uporabniki spleta poskrbeli za osnovno zaščito, potrebujejo več znanja o varovanju osebnih podatkov in identitete
LJUBLJANA, 7. februar 2011
· Raziskava Microsoft Computing Safety Index razkriva varnostne prakse uporabnikov spleta v 27 državah, vključno s Slovenijo
· Večina vprašanih je poskrbela za osnovno raven zaščite pred poznanimi tehničnimi grožnjami, kot so virusi in vohunski programi
· Uporabniki potrebujejo več znanj o zaščiti pred grožnjami na temelju socialnega inženiringa, kot so ribarjenje osebnih podatkov in kraja identitete
Microsoft je predstavil raziskovalne ugotovitve, ki kažejo, da večina slovenskih uporabnikov spleta uporablja osnovno varnostno zaščito, vendar so pomanjkljivo poučeni o varovanju pred spletnim kriminalom, ki temelji na prevarah, kot so ribarjenje osebnih podatkov, kraja identitete in prevarantske povezave. Raziskava Microsoft Computing Safety Index (MCSI) je bila pripravljena za dan varne rabe interneta, ki ga organizira Insafe, pobuda Evropske komisije za dvig osveščenosti o pomenu internetne varnosti. Zajema odgovore več kot 11.000 ljudi iz 27 držav, vključno s Slovenijo, ki so bili povprašani o uporabi uveljavljenih spletnih orodij in spletnem vedenju. V Sloveniji je Microsoft raziskavo izvedel v sodelovanju s centrom za varnejši internet SAFE-SI.
Jacqueline Beauchere, direktorica za zaupanja vredno računalništvo pri Microsoftu:
"Na Microsoft Computing Safety Index gledamo kot na orodje za dodatno spodbujanje posameznikov in družin, da zavarujejo svoje digitalne življenjske sloge. S spodbujanjem spletnega državljanstva, ki vključuje izobraževanje o spletni varnosti, lahko pomagamo ublažiti spletna tveganja, ki se po naših opažanjih selijo s tehničnega na socialno področje. Naša raziskava je opomnik otrokom, staršem in učiteljem, da izkoristijo orodja, informacije in varnostne vodiče, ki jih nudijo Microsoft in druga podjetja."
Microsoft Computing Safety Index (MCSI)
Udeleženci raziskave Microsoft Computing Safety Index (MCSI) so za proaktivne varnostne prakse prejeli točke. V kolikor bi upošteval vse priporočene varnostne nasvete, bi lahko vsak udeleženec skupaj zbral 100 točk.
Slovenski uporabniki so v povprečju zbrali 43 točk (povprečje za vse države znaša 44 točk), kar je rezultat, ki nakazuje tudi premik potencialne izpostavljenosti od groženj zaradi ranljivosti v programski opremi na tiste, ki temeljijo na socialnem inženiringu. Raziskava odkriva, da mnogi domači uporabniki sicer uporabljajo požarne pregrade, protivirusne programe in močna gesla, potrebujejo pa več znanj o ukrepih in orodij za zaščito pred napadi s pomočjo socialnega inženiringa. Mnogo uporabnikov ni izvedlo previdnostnih ukrepov proti spletnim kriminalcem, ki za krajo denarja in osebnih informacij uporabljajo prevaro. Več kot 60 odstotkov vprašanih v Sloveniji se doslej še ni izobrazilo o preprečevanju kraje identitete (povprečje za vse države znaša 56 odstotkov), 75 odstotkov pa se ne izobražuje o najnovejših korakih za zaščito spletnega ugleda (povprečje vseh vprašanih je 73 odstotkov). Zgolj polovica spreminja nastavitve zasebnosti v družabnih omrežjih, ki določajo, katere informacije izmenjujejo z drugimi. Še manj, samo 30 odstotkov Slovenk in Slovencev uporablja filtre za preprečevanje ribarjenja osebnih podatkov in filtriranje spletnih strani.
Precej bolje se slovenski uporabniki odrežejo pri preprečevanju tehničnih groženj, s katerimi so pogosteje seznanjeni, kot so virusi, vohunski programi, nezaželena brskalniška okna in sporočila od neznanih pošiljateljev, saj jih je 80 odstotkov namestilo protivirusno zaščito (povprečje za vse države znaša 85 odstotkov).
Ključne ugotovitve za Slovenijo:
· 52 odstotkov uporabnikov posodablja programsko opremo in/ali ima vklopljeno samodejno posodabljanje.
· Več kot tretjina slovenskih uporabnikov se ni izobrazila o zaščiti spletnega ugleda ali o preprečevanju in odzivanju na krajo identitete.
· 54 odstotkov uporabnikov je ustvarilo gesla z malimi in velikimi črkami, številkami in simboli.
· Malo več kot polovica jih zatrjuje, da opravljajo transakcije samo na straneh z dobrim slovesom.
· Samo 15 odstotkov je protivirusno ali protivohunsko programsko opremo namestilo na svoj mobilni telefon.
Janice Richardson, koordinatorica omrežja InSafe: "Dan varne rabe interneta je idealen trenutek, da izpostavimo pomen skupne odgovornosti, ne samo med starši in učitelji, temveč tudi v zasebnem, javnem in nevladnem sektorju. Pri omrežju InSafe, ki vključuje več kot 30 držav članic, pozdravljamo pobude ob dnevu varne rabe interneta naših partnerjev iz industrije, kot je Microsoftova, ki izpostavlja tri ključne elemente spodbujanja varne in odgovorne rabe interneta: dialog, komunikacijo in izobraževanje."
Microsoft nudi širok nabor orodij za blaženja spletnih tveganj, vključno s funkcijami za starševski nadzor v operacijskem sistemu Windows 7, spletnem brskalniku Internet Explorer 9 in pri igralni konzoli Xbox 360. Prav tako nudi brezplačno storitev Družinska varnost, ki je del ponudbe Windows Live Essentials.
Več informacij:
Katra Šemrov, odnosi z javnostmi, v-kasemr@microsoft.com, tel. 051 671 103